Imenovalnik: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m preusmeritev na Sklon |
Odstranjena preusmeritev na Sklon Oznaka: odstranjena preusmeritev |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Imenoválnik''' ali '''nóminativ''' je prvi [[sklon]]<ref name=ESJ>Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.</ref> oziroma sklon, s katerim poimenujemo stvari, bitja in pojme okoli sebe. Po njem se vprašamo s vprašalnico ''Kdo ali kaj?''. Imenovalnik je dobesedni prevod [[latinščina|latinske]] besede ''nominativus'', torej 'sklon, ki poimenuje'.<ref>Ahačič, K. Slovnica na kvadrat: slovenska slovnica za srednjo šolo. Ljubljana : Rokus Klett, 2017.</ref> Je sklon [[osebek|osebka]] in [[povedkovo določilo|povedkovega določila]].<ref name=ESJ/> V slovenščini je prevzel tudi vlogo [[zvalnik]]a; zadnje ostanke zvalnika v slovenščini zasledimo na prelomu 17. in 18. stoletja.<ref>Marko Snoj (oktober 2013). Zvalnik v slovenščini. Jezikovna svetovalnica, http://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 4. 1. 2018.</ref> |
|||
#REDIRECT [[Sklon]] |
|||
{{Predloga:Skloni v slovenščini}} |
|||
== Sklici == |
|||
{{sklici}} |
|||
[[Kategorija:Jezikoslovje]] |
|||
[[Kategorija:Skloni]] |
Redakcija: 23:11, 4. januar 2018
Imenoválnik ali nóminativ je prvi sklon[1] oziroma sklon, s katerim poimenujemo stvari, bitja in pojme okoli sebe. Po njem se vprašamo s vprašalnico Kdo ali kaj?. Imenovalnik je dobesedni prevod latinske besede nominativus, torej 'sklon, ki poimenuje'.[2] Je sklon osebka in povedkovega določila.[1] V slovenščini je prevzel tudi vlogo zvalnika; zadnje ostanke zvalnika v slovenščini zasledimo na prelomu 17. in 18. stoletja.[3]
Sklici
- ↑ 1,0 1,1 Jože Toporišič: Enciklopedija slovenskega jezika. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992.
- ↑ Ahačič, K. Slovnica na kvadrat: slovenska slovnica za srednjo šolo. Ljubljana : Rokus Klett, 2017.
- ↑ Marko Snoj (oktober 2013). Zvalnik v slovenščini. Jezikovna svetovalnica, http://svetovalnica.zrc-sazu.si/, dostop 4. 1. 2018.