Poplava informacij: Razlika med redakcijama
slika |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[File:Information explosion.png|thumb|Information explosion]] |
[[File:Information explosion.png|thumb|Information explosion]] |
||
'''Informacijska eksplozija''' je hitro naraščanje količine objavljenih [[Informacija|informacij]] oz. [[Podatek|podatkov]], posledično tudi neizmerna razširjenost informacij. Poudarek je na količini in ne na kakovosti novonastalih informacij. Ob skokovitem naraščanju količine dostopnih informacij |
'''Informacijska eksplozija''' je hitro naraščanje količine objavljenih [[Informacija|informacij]] oz. [[Podatek|podatkov]], posledično tudi neizmerna razširjenost informacij. Poudarek je na količini in ne na kakovosti novonastalih informacij. Ob skokovitem naraščanju količine dostopnih informacij se pojavljajo vedno večje težave pri upravljanju z njimi, kar lahko privede do [[Informacijska preobloženost|informacijske preobloženosti]]. Pojem "informacijska eksplozija" se je prvič pojavil v oglasu podjetja [[IBM]] v časniku ''The New York Times'' 30. aprila 1961. |
||
== Soočanje z informacijsko eksplozijo == |
== Soočanje z informacijsko eksplozijo == |
Redakcija: 19:46, 22. november 2017
Informacijska eksplozija je hitro naraščanje količine objavljenih informacij oz. podatkov, posledično tudi neizmerna razširjenost informacij. Poudarek je na količini in ne na kakovosti novonastalih informacij. Ob skokovitem naraščanju količine dostopnih informacij se pojavljajo vedno večje težave pri upravljanju z njimi, kar lahko privede do informacijske preobloženosti. Pojem "informacijska eksplozija" se je prvič pojavil v oglasu podjetja IBM v časniku The New York Times 30. aprila 1961.
Soočanje z informacijsko eksplozijo
Zaradi izobilja dostopnih informacij, se že od 70. let 20. stoletja pojavljajo različne tehnike pridobivanja znanja (relevantnih informacij) iz prekomerne količine elektronskih informacij. Združevanje podatkovnih virov je lahko v pomoč pri podatkovnem rudarjenju (data mining).
Naraščanje količine informacij
- Svetovna tehnološka zmogljivost hrambe informacij strmo narašča in je leta 1986 znašala 2,6 (optimalno kompresiranih) eksabajtov (1 eksabajt (EB) = 1.000.000.000.000.000.000 oz. 1018, trilijon bajtov), leta 1993 15, 8 eksabajtov, leta 2000 več kot 54,5 eksabajtov, leta 2007 pa kar 295 eksabajtov. Če bi te količine pretvorili v število 730-MB zgoščenk (CD-ROM) na osebo, je kapaciteta hrambe informacij leta 1986 znašala manj kot 1 zgoščenko (539 MB) na osebo, leta 1993 okrog 4 zgoščenke na osebo, leta 2000 12 zgoščenk na osebo, leta 2007 pa skoraj 61 zgoščenk na osebo. V hipotetičnem primeru, da bi leta 2007 vso svetovno količino informacij oz. 404 milijarde zgoščenk (upoštevaje povprečno debelino zgoščenke 1,2 mm) postavili na kup, bi ta za eno četrtino presegel razdaljo od Zemlje do Lune.
- Svetovna tehnološka zmogljivost sprejema informacij preko enosmernih razpršenih oddajnih omrežij je leta 1986 znašala 432 (optimalno kompresiranih) eksabajtov, leta 1993 715 eksabajtov, leta 2000 1.200 eksabajtov, leta 2007 pa 1.900 eksabajtov.
- Svetovna tehnološka zmogljivost izmenjave informacij preko dvosmernih telekomunikacijskih omrežij je leta 1986 znšala 0,281 (optimalno kompresiranih) eksabajtov, leta 1993 0,471 eksabajtov, leta 2000 2,2 eksabajta, leta 2007 pa kar 65 eksabajtov.
Sorodni pojmi
Pojem "informacija" se v elektronskih medijih pogosto enači s "podatkom". Pojem "informacijska eksplozija" lahko torej povezujemo s konceptom preplavljanja podatkov (data flood) oz. preplavljanja informacij. Vsi ti koncepti temeljijo na stalnem povečevanju količine elektronskih podatkov, ki so izmenjani v določeni časovni enoti.
Izzivi
Neizmerno izobilje informacij prinaša koristi na več nivojih, vendar se v zvezi s tem porajajo skrbi glede zasebnosti, pravnih in etičnih smernic, filtriranja in točnosti informacij. Filtriranje je iskanje uporabnih (relevantnih) informacij v ogromni množici podatkov. Primer filtriranja podatkov je npr. podatkovno rudarjenje. Po mnenju strokovnjakov je zaradi velike količine javno dostopnih podatkov oteženo zagotavljanje anonimnosti občutljivih podatkov. Prav tako je potrebno upoštevati pravne in etične smernice, ki določajo kdo je lastnik podatkov in kako pogosto ter za koliko časa jih mora obljavljati.
Spletni strežniki
Avgusta leta 2005 je obstajalo več kot 70 milijonov spletnih strežnikov. Novembra leta 2017 je obstajalo več kot 1,8 milijarde spletnih strežnikov.
Blogi
Po podatkih oglaševalske platforme Technorati se število blogov podvoji približno vakih 6 mesecev, skupno število blogov pa je aprila 2006 znašalo 35.3 milijone. Gre za primer zgodnje faze logistične rasti, ko je rast približno eksponentna, saj so blogi nedavni izum. Bolj ko se število blogov približuje številu potencialnih avtorjev (ljudi), prihaja do zasičenosti in zmanjšanja rasti, dokler se na koncu število blogov ne stabilizira.
Glej tudi
Viri
- Hilbert, M. (2015). Global information Explosion. Youtube.
- "The Womartinhilbert.net/WorldInfoCapacity.html "free access to the study" in "video animacija".
- Google Books Ngram viewer za pojme data flood,data deluge,information flood.
- Sweeney, Latanya. "Information explosion." Confidentiality, disclosure, and data access: Theory and practical applications for statistical agencies (2001): 43-74.
- Robert H Zakon (15 December 2010). "Hobbes' Internet Timeline 10.1". zakon.org:https://www.zakon.org/robert/internet/timeline/
- "November 2017 Web Server Survey". netcraft.com. November 2017.
- "State of the Blogosphere, April 2006 Part 1: On Blogosphere Growth". Sifry's Alerts (sifry.com). April 17, 2006::https://www.webcitation.org/6CIPK8Vks?url=http://www.sifry.com/alerts/archives/000432.html
Zunanje povezave
- How Much Information? 2003:http://groups.ischool.berkeley.edu/archive/how-much-info-2003/
- Information Explosion, Largest databases:https://www.youtube.com/watch?v=TeQOALjiq5o