Bajt

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Skoči na: navigacija, iskanje
Količina bajtov
Splošna raba in
(SI standard)
Dvojiške predpone po
standardu IEC 60027-2
Ime Simbol Količina Ime Simbol Količina
kilobajt kB 210 (103) kibibajt KiB 210
megabajt MB 220 (106) mebibajt MiB 220
gigabajt GB 230 (109) gibibajt GiB 230
terabajt TB 240 (1012) tebibajt TiB 240
petabajt PB 250 (1015) pebibajt PiB 250
eksabajt EB 260 (1018) eksbibajt EiB 260
zetabajt ZB 270 (1021) zebibajt ZiB 270
jotabajt YB 280 (1024) jobibajt YiB 280

Bajt (tudi zlog, byte, oktet, angleško byte) je v računalništvu manjša enota za količino podatkov oziroma velikost pomnilnika. Byte pa je tudi podatkovni tip v nekaterih programskih jezikih.

Bajt je imel včasih spremenljivo velikost, v današnjih računalnikih je 1 bajt = 8 bitov. Izraz je leta 1956 skoval Werner Buchholz v podjetju IBM, izvirno je bajt označeval šest bitov. Izvirna angleška beseda byte pomeni akronim BinarY TErm - dvojiški izraz. Buchholz jo je uporabil pri načrtovanju prvega tranzistorskega superračunalnika IBM 7030 Stretch. Kasneje so pri tem projektu izraz bajt razširili na osem bitov.

Polovico bajta (štirje biti) imenujemo nibble.

Kratica za bajt je »B«, včasih tudi »b«, kar pa lahko pomeni tudi bit. Nekateri narodi so ime enote povsem prevedli, Francozi jo recimo imenujejo octet (»o«).

Večje enote so kilozlog (kilobajt), megazlog (megabajt). Predpone (kilo, mega,...) imajo običajno drugačen pomen kot sicer:

kilo = 1024 = 210 in ne 1000

Po standardu IEC 60027-2 so predlagane drugačne predpone, ki še niso širše uveljavljene. Kilobajt je tako 1000 bajtov, uvedena pa je predpona kibibajt, ki je 1024 bajtov.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]