Rudolf Baumbach: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Polonana (pogovor | prispevki)
31 urejanj
Brez povzetka urejanja
Mhladnik (pogovor | prispevki)
226 urejanj
slog, vsebina
Vrstica 12: Vrstica 12:
[[File:Rudolf Baumbach Trenta.jpg|thumb|Spominska plošča Rudolfu Baumbachu Na Logu, Trenta 34]]
[[File:Rudolf Baumbach Trenta.jpg|thumb|Spominska plošča Rudolfu Baumbachu Na Logu, Trenta 34]]


'''Rudolf Baumbach''', [[Nemci|nemški]] [[pesnik]], [[planinec]], * [[28. september]] [[1840]], [[Kranichfeld]], [[Turingija]], † [[21. september]] <ref>V slovenski biografiji [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001730/] je napačen datum smrti, 21. november.</ref> [[1905]], [[Meiningen]].
'''Rudolf Baumbach''', [[Nemci|nemški]] [[pesnik]], [[planinec]], * [[28. september]] [[1840]], [[Kranichfeld]], [[Turingija]], † [[21. september]] <ref>V [http://www.slovenska-biografija.si/oseba/sbi1001730/ Slovenski biografiji] je napačen datum smrti, 21. november.</ref> [[1905]], [[Meiningen]].


== Življenje in delo ==
== Življenje in delo ==
Rodil se je v [[Kranichfeld|Kranichfeldu]] v [[Turingija|Turingiji]] kot sin lokalnega zdravnika. Pri dveh letih se je z družino preselil v [[Meiningen]], kjer je obiskoval srednjo šolo v katoliškem šolskem centru [[Bernhardinum]]. Šolo je zaključil leta 1860 in se vpisal na študij naravoslovja v [[Leipzig|Leipzigu]]. Leta 1865 je v Heidelbergu doktoriral iz filozofije.<ref> objavljeno v Dom in svet [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35JQKNQW/?euapi=1&query=%27keywords%3drudolf+baumbach%27&pageSize=25] </ref> Po študiju je bil kot član nemške študentske bratovščine [[Corps Thuringia Leipzig]] zasebni učitelj pri različnih družinah v [[Gradec|Gradcu]], [[Brno|Brnu]] in [[Trst|Trstu]].
Rodil se je v [[Kranichfeld|Kranichfeldu]] v [[Turingija|Turingiji]] kot sin lokalnega zdravnika. Pri dveh letih se je z družino preselil v [[Meiningen]], kjer je obiskoval srednjo šolo v katoliškem šolskem centru [[Bernhardinum]]. Šolo je zaključil leta 1860 in se vpisal na študij naravoslovja v [[Leipzig|Leipzigu]]. Leta 1865 je v Heidelbergu doktoriral iz filozofije.<ref>[http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35JQKNQW/?euapi=1&query=%27keywords%3drudolf+baumbach%27&pageSize=25 Rudolf Baumbach, pesnik Zlatoroga.] ''Dom in svet'' 18/11 (1905).</ref> Po študiju je bil kot član nemške študentske bratovščine [[Corps Thuringia Leipzig]] zasebni učitelj pri različnih družinah v [[Gradec|Gradcu]], [[Brno|Brnu]] in [[Trst|Trstu]].


V Trstu se je leta 1870 vključil v sekcijo nemško-avstrijskega planinskega društva za [[Primorska|Primorsko]]. Zahajal je v gore na [[Bovško|Bovškem]] in [[Gorenjska|Gorenjskem]].
V Trstu se je leta 1870 vključil v sekcijo nemško-avstrijskega planinskega društva za [[Primorska|Primorsko]]. Zahajal je v gore na [[Bovec|Bovškem]] in [[Gorenjska|Gorenjskem]]. Na Slovenskem ga prvič omenja nemški tisk leta 1878 (''Laibacher Tagblatt''), slovenski tisk pa prvič v oceni ''Zlatoroga'' (''Slovenec'' 5.&ndash;7. jan. 1881).


[[Viljem Urbas]] ga je seznanil s [[slovenci|slovensko]] narodno [[pripovedka|pripovedko]] o [[Zlatorogu]] in drugim slovenskim [[bajeslovje|bajeslovjem]] ter [[narodopisje|narodopisjem]]. Dve leti pred Baumbachovim prihodom v Trst je [[Karel Dežman]] v ljubljanskem nemškem dnevniku ''[[Laibacher Zeitung]]'' objavil pripovedko o Zlatorogu, povzeto po nekem slovenskem pričevalcu. Ta je Baumbacha spodbudila, da se je lotil pesniške obdelave snovi. Med leti 1874 in 1875 je spesnil epsko-lirično pesnitev ''[[Zlatorog]]'' in jo maja 1877 izdal v [[Leipzig|Leipzigu]]. Ta in naslednje izdaje so bile do sredine tridesetih let natisnjene v več kot 110.000 izvodih, pesnitev pa je bila prevedena v angleški, italijanski, češki, srbski ter hrvaški jezik; z njo se je uveljavil kot pesnik. Baumbach je v ''Zlatoroga'' vnesel slovenski kolorit z avtohtonimi imeni krajev, ljudi, [[trentarji|trentarskih]] lovcev in pastirjev. Pripovedka, ki je dotlej živela le v ustnem izročilu [[bovčani|bovških]] pastirjev, je postala znana tudi v kulturnem svetu. Objavil je tudi nekaj prevodov [[France Prešeren|Prešernovih]] pesmi. Njegove pesmi so doživele več kot 300 uglasbitev.
[[Viljem Urbas]] ga je seznanil s [[slovenci|slovensko]] narodno [[pripovedka|pripovedko]] o [[Zlatorogu]] in drugim slovenskim [[bajeslovje|bajeslovjem]] ter [[narodopisje|narodopisjem]]. Dve leti pred Baumbachovim prihodom v Trst je [[Karel Dežman]] v ljubljanskem nemškem dnevniku ''[[Laibacher Zeitung]]'' objavil pripovedko o Zlatorogu, povzeto po nekem slovenskem pričevalcu. Ta je Baumbacha spodbudila, da se je lotil pesniške obdelave snovi. Med letoma 1874 in 1875 je spesnil epsko-lirično pesnitev ''[[Zlatorog]]'' in jo maja 1877 izdal v [[Leipzig|Leipzigu]]. Ta in naslednje izdaje so bile do sredine tridesetih let natisnjene v več kot 110.000 izvodih, pesnitev pa je bila prevedena v angleški, italijanski, češki, srbski ter hrvaški jezik; z njo se je uveljavil kot pesnik. Baumbach je v ''Zlatoroga'' vnesel slovenski kolorit z avtohtonimi imeni krajev, ljudi, [[Trenta|trentarskih]] lovcev in pastirjev. Pripovedka, ki je dotlej živela le v ustnem izročilu [[Bovec|bovških]] pastirjev, je postala znana tudi v kulturnem svetu. Objavil je tudi nekaj prevodov [[France Prešeren|Prešernovih]] pesmi. Baumbach je bil popularen pesnik, njegove pesmi so doživele več kot 300 uglasbitev.


Leta 1885 se je vrnil v Meiningen, kjer je bil imenovan za vojvodskega knjižničarja. Tam je ostal dvajset let, vse do svoje smrti.
Leta 1885 se je vrnil v Meiningen, kjer je bil imenovan za vojvodskega knjižničarja. Tam je ostal dvajset let, vse do svoje smrti.
Vrstica 25: Vrstica 25:
== Viri in zunanje povezave ==
== Viri in zunanje povezave ==
* {{SloBio| id=1001730 |ime=Baumbach, Rudolf |vir=SBL |avtor=Marijan Brecelj, Ludvik Zorzut.}}
* {{SloBio| id=1001730 |ime=Baumbach, Rudolf |vir=SBL |avtor=Marijan Brecelj, Ludvik Zorzut.}}
* Rudolf Baumbach, ''Dom in svet'', 18/11 (1905). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35JQKNQW/?euapi=1&query=%27keywords%3drudolf+baumbach%27&pageSize=25, dlib]
* Rudolf Baumbach, ''Dom in svet'' 18/11 (1905). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-35JQKNQW/?euapi=1&query=%27keywords%3drudolf+baumbach%27&pageSize=25, dlib]
* Andreas Seifert, Kri belega gamsa [http://www.gore-ljudje.net/novosti/99870/, gore-ljudje.net]
* Andreas Seifert, Kri belega gamsa [http://www.gore-ljudje.net/novosti/99870/, gore-ljudje.net]
*Stanko Klinar, Še dve izdaji Zlatoroga, ''Planinski vestnik'', 96/3 (1996). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YYUNJ2B/?euapi=1&query=%27keywords%3drudolf+baumbach%27&pageSize=25, dlib]
*Stanko Klinar, Še dve izdaji Zlatoroga, ''Planinski vestnik'' 96/3 (1996). [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-4YYUNJ2B/?euapi=1&query=%27keywords%3drudolf+baumbach%27&pageSize=25, dlib]
*Rudolf Baumbach (avtor), Anton Funtek (prevajalec), ''Zlatorog; planinska pravljica'', 1886. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY60QUN2/?euapi=1&query=%27keywords%3drudolf+baumbach%27&pageSize=25, dlib]
*Rudolf Baumbach (avtor), Anton Funtek (prevajalec), ''Zlatorog: Planinska pravljica'', 1886. [http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-LY60QUN2/?euapi=1&query=%27keywords%3drudolf+baumbach%27&pageSize=25, dlib]


{{commons}}
{{normativna kontrola}}
{{normativna kontrola}}
{{DEFAULTSORT:Baumbach, Rudolf}}
{{DEFAULTSORT:Baumbach, Rudolf}}

Redakcija: 08:46, 30. marec 2017

Rudolf Baumbach
Portret
Rojstvo28. september 1840
Kranichfeld[d][1]
Smrt21. september 1905
Meiningen[d][1]
Druga imenaPaul Bach
Državljanstvo Vojvodina Saška-Meiningen[d]
Poklicpesnik, pisatelj
PodpisPodpis
Spominska plošča Rudolfu Baumbachu Na Logu, Trenta 34

Rudolf Baumbach, nemški pesnik, planinec, * 28. september 1840, Kranichfeld, Turingija, † 21. september [2] 1905, Meiningen.

Življenje in delo

Rodil se je v Kranichfeldu v Turingiji kot sin lokalnega zdravnika. Pri dveh letih se je z družino preselil v Meiningen, kjer je obiskoval srednjo šolo v katoliškem šolskem centru Bernhardinum. Šolo je zaključil leta 1860 in se vpisal na študij naravoslovja v Leipzigu. Leta 1865 je v Heidelbergu doktoriral iz filozofije.[3] Po študiju je bil kot član nemške študentske bratovščine Corps Thuringia Leipzig zasebni učitelj pri različnih družinah v Gradcu, Brnu in Trstu.

V Trstu se je leta 1870 vključil v sekcijo nemško-avstrijskega planinskega društva za Primorsko. Zahajal je v gore na Bovškem in Gorenjskem. Na Slovenskem ga prvič omenja nemški tisk leta 1878 (Laibacher Tagblatt), slovenski tisk pa prvič v oceni Zlatoroga (Slovenec 5.–7. jan. 1881).

Viljem Urbas ga je seznanil s slovensko narodno pripovedko o Zlatorogu in drugim slovenskim bajeslovjem ter narodopisjem. Dve leti pred Baumbachovim prihodom v Trst je Karel Dežman v ljubljanskem nemškem dnevniku Laibacher Zeitung objavil pripovedko o Zlatorogu, povzeto po nekem slovenskem pričevalcu. Ta je Baumbacha spodbudila, da se je lotil pesniške obdelave snovi. Med letoma 1874 in 1875 je spesnil epsko-lirično pesnitev Zlatorog in jo maja 1877 izdal v Leipzigu. Ta in naslednje izdaje so bile do sredine tridesetih let natisnjene v več kot 110.000 izvodih, pesnitev pa je bila prevedena v angleški, italijanski, češki, srbski ter hrvaški jezik; z njo se je uveljavil kot pesnik. Baumbach je v Zlatoroga vnesel slovenski kolorit z avtohtonimi imeni krajev, ljudi, trentarskih lovcev in pastirjev. Pripovedka, ki je dotlej živela le v ustnem izročilu bovških pastirjev, je postala znana tudi v kulturnem svetu. Objavil je tudi nekaj prevodov Prešernovih pesmi. Baumbach je bil popularen pesnik, njegove pesmi so doživele več kot 300 uglasbitev.

Leta 1885 se je vrnil v Meiningen, kjer je bil imenovan za vojvodskega knjižničarja. Tam je ostal dvajset let, vse do svoje smrti.

Viri in zunanje povezave

  • Marijan Brecelj, Ludvik Zorzut. »Baumbach, Rudolf«. Slovenski biografski leksikon. Ljubljana: ZRC SAZU, 2013 – prek Slovenska biografija.
  • Rudolf Baumbach, Dom in svet 18/11 (1905). dlib
  • Andreas Seifert, Kri belega gamsa gore-ljudje.net
  • Stanko Klinar, Še dve izdaji Zlatoroga, Planinski vestnik 96/3 (1996). dlib
  • Rudolf Baumbach (avtor), Anton Funtek (prevajalec), Zlatorog: Planinska pravljica, 1886. dlib
Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Rudolf Baumbach
  1. ↑ 1,0 1,1 Record #118653857 // Gemeinsame Normdatei — 2012—2016.
  2. ↑ V Slovenski biografiji je napačen datum smrti, 21. november.
  3. ↑ Rudolf Baumbach, pesnik Zlatoroga. Dom in svet 18/11 (1905).
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Rudolf_Baumbach&oldid=4835090«