Šanson: Razlika med redakcijama
dodatek v zgodovini |
m vrnitev sprememb uporabnika 89.212.93.115 (pogovor) na zadnje urejanje uporabnika Addbot |
||
Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
Posebna značilnost šansona je močna osredotočenost izvajalca na izgovarjanje besedila. Besedila so poetično obarvana, vendar je tematika šansonov zelo raznolika: politična, komična, ljubezenska ... Često se v besedilu pojavljata [[ironija]] in [[satira]]. Šanson po navadi podaja neko sporočilo preko vsakdanje zgodbe, ki je poslušalstvu blizu in zlahka doumljiva. |
Posebna značilnost šansona je močna osredotočenost izvajalca na izgovarjanje besedila. Besedila so poetično obarvana, vendar je tematika šansonov zelo raznolika: politična, komična, ljubezenska ... Često se v besedilu pojavljata [[ironija]] in [[satira]]. Šanson po navadi podaja neko sporočilo preko vsakdanje zgodbe, ki je poslušalstvu blizu in zlahka doumljiva. |
||
V osemdesetih letih so na šansone začeli vplivati tudi drugi popularni glasbeni slogi: [[rock, [[jazz]] ... |
V osemdesetih letih so na šansone začeli vplivati tudi drugi popularni glasbeni slogi: [[rock]], [[jazz]] ... |
||
== Zgodovina == |
== Zgodovina == |
||
Vrstica 14: | Vrstica 14: | ||
[[eo:Ŝansono]] |
[[eo:Ŝansono]] |
||
Bila je tudi zelo pomembna zvrst glasbe v srednjem veku. |
Redakcija: 21:21, 16. januar 2017
Šanson [ʃɑ̃ˈsɔ̃] (fr. chanson = pesem) pomeni v slovenščini in številnih drugih jezikih posebno lirično obliko popevke, ki izhaja iz Francije in se je prepevala zlasti v kabaretih.
Značilnosti
Posebna značilnost šansona je močna osredotočenost izvajalca na izgovarjanje besedila. Besedila so poetično obarvana, vendar je tematika šansonov zelo raznolika: politična, komična, ljubezenska ... Često se v besedilu pojavljata ironija in satira. Šanson po navadi podaja neko sporočilo preko vsakdanje zgodbe, ki je poslušalstvu blizu in zlahka doumljiva.
V osemdesetih letih so na šansone začeli vplivati tudi drugi popularni glasbeni slogi: rock, jazz ...
Zgodovina
Šanson sicer sega že v srednji vek in je bil kot glasbena zvrst v Franciji odtlej ves čas prisoten, a je svoje zlato obdobje dosegel med obema vojnama. Med najslavnejšimi šansonjeji so bili zagotovo Georges Brassens, Jacques Brel, Édith Piaf, Camille Dalmais, Olivia Ruiz ...