Teorija moralnih temeljev: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
CrtJS (pogovor | prispevki)
74 urejanj
mBrez povzetka urejanja
CrtJS (pogovor | prispevki)
74 urejanj
mBrez povzetka urejanja
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{v delu}}
{{v delu}}
'''Teorija moralnih temeljev''' (ang. Moral foundations theory) je [https://en.wikipedia.org/wiki/Social_psychology socialno-psihološka teorija], ki poskuša razložiti izvor, oziroma nihanja ter variacije v človeškem moralnem razlogovanju. Pogljablja se v prirojene modularne (oz. sestavljive) temelje moralnega razlogovanja.
'''Teorija moralnih temeljev''' (ang. Moral foundations theory) je [https://en.wikipedia.org/wiki/Social_psychology socialno-psihološka teorija]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Social_psychology&oldid=723971097|title=Social psychology|date=2016-06-06|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>, ki poskuša razložiti izvor, oziroma nihanja ter variacije v človeškem moralnem razlogovanju. Pogljablja se v prirojene modularne (oz. sestavljive) temelje moralnega razlogovanja.


Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Teorijo so oblikovali [https://en.wikipedia.org/wiki/Jonathan_Haidt Jonathan Heidt] in [https://en.wikipedia.org/wiki/Richard_Shweder Creig Joseph], izhajajoč iz raziskav oz. ugotovitev kulturnega antropologa [[Richard Shwederja]]. Teorijo so sčasoma sooblikovali različni sodelavci, študentje in strokovnjaki z različnih področij. Teorija je dosegla javnost zlasti z objavo knjige, ''[https://en.wikipedia.org/wiki/The_Righteous_Mind Pravičniški um; : zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija]'', avtorja Jonthana Heidta.
Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Teorijo so oblikovali [https://en.wikipedia.org/wiki/Jonathan_Haidt Jonathan Heidt]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Jonathan_Haidt&oldid=717293294|title=Jonathan Haidt|date=2016-04-26|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> in [https://en.wikipedia.org/wiki/Richard_Shweder Creig Joseph]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Richard_Shweder&oldid=724557807|title=Richard Shweder|date=2016-06-10|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>


, izhajajoč iz raziskav oz. ugotovitev kulturnega antropologa [[:en:Richard_Shweder|Richard Shwederja]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Richard_Shweder&oldid=724557807|title=Richard Shweder|date=2016-06-10|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>. Teorijo so sčasoma sooblikovali različni sodelavci, študentje in strokovnjaki z različnih področij. Teorija je dosegla javnost zlasti z objavo knjige, ''[https://en.wikipedia.org/wiki/The_Righteous_Mind Pravičniški um; : zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija]''<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=The_Righteous_Mind&oldid=721042774|title=The Righteous Mind|date=2016-05-19|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>, avtorja Jonthana Heidta.
⚫
Čeprav se začetki teorije moralnih temeljev osredotočajo zlasti na medkulturne razlike, pa nadaljnje delo teorijo razširja tudi na politično ideologijo. Različni strokovnjaki so teorijo moralnih temeljev uporabili zlasti za razlago različnih političnih pogledov; [https://en.wikipedia.org/wiki/Progressivism naprednih] oz. levih pogledov ( v ZDA [https://en.wikipedia.org/wiki/Liberalism liberals]), [https://en.wikipedia.org/wiki/Conservatism konservativcev] in zagovornikov nevmešavanja države (ang. [https://en.wikipedia.org/wiki/Conservatism libertarians]).


⚫
Čeprav se začetki teorije moralnih temeljev osredotočajo zlasti na medkulturne razlike, pa nadaljnje delo teorijo razširja tudi na politično ideologijo. Različni strokovnjaki so teorijo moralnih temeljev uporabili zlasti za razlago različnih političnih pogledov; [https://en.wikipedia.org/wiki/Progressivism naprednih]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Progressivism&oldid=724745580|title=Progressivism|date=2016-06-11|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> oz. levih pogledov ( v ZDA [https://en.wikipedia.org/wiki/Liberalism liberals]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Liberalism&oldid=724836951|title=Liberalism|date=2016-06-11|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>), [https://en.wikipedia.org/wiki/Conservatism konservativcev]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Conservatism&oldid=723641624|title=Conservatism|date=2016-06-04|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref> in zagovornikov nevmešavanja države (ang. [[:en:Libertarianism|libertarians]]<ref>{{Navedi revijo|url=https://en.wikipedia.org/w/index.php?title=Libertarianism&oldid=724502119|title=Libertarianism|date=2016-06-09|journal=Wikipedia, the free encyclopedia|language=en}}</ref>).
⚫
Gledano z vidika ameriške politične kulture se t.i. »levica« v ZDA deli na liberalce, ki so nekoliko zmernejši in skrajne zagovornike nevmešavanja države (ang.[http://www.etymonline.com/index.php?term=libertarian libertarians]). Slednji težijo zlasti k vitki, neavtoritarni državi ter prostemu trgu. Zaradi osnove v teoriji svobodne volje na kateri je ta politična smer zgrajena jih ni mogoče avtomatično uvrstiti nikamor. Sodijo na bodisi na levi bodisi desni na pol, odvisno od konteksta posameznega političnega vprašanja. Kljub vsemu so libertarians v ZDA prej uvrščeni na levo kot desno stran, spogledujejo pa se tudi z desno stranjo (skupen jim je zlasti pogled na ekonomsko svobodo oz. neumešavanja države v kapital).

⚫
Gledano z vidika ameriške politične kulture se t.i. »levica« v ZDA deli na liberalce, ki so nekoliko zmernejši in skrajne zagovornike nevmešavanja države (ang.[http://www.etymonline.com/index.php?term=libertarian libertarians]<ref>{{Navedi splet|url=http://www.etymonline.com/index.php?term=libertarian|title=Online Etymology Dictionary|accessdate=2016-06-11|website=www.etymonline.com}}</ref>). Slednji težijo zlasti k vitki, neavtoritarni državi ter prostemu trgu. Zaradi osnove v teoriji svobodne volje na kateri je ta politična smer zgrajena jih ni mogoče avtomatično uvrstiti nikamor. Sodijo na bodisi na levi bodisi desni na pol, odvisno od konteksta posameznega političnega vprašanja. Kljub vsemu so libertarians v ZDA prej uvrščeni na levo kot desno stran, spogledujejo pa se tudi z desno stranjo (skupen jim je zlasti pogled na ekonomsko svobodo oz. neumešavanja države v kapital).


Uporabniki teorije moralnih temeljev jo ponujajo kot razlago za razlike v političnih pogledih glede obravnave določenih občutljivih političnih vprašanj kot so: pravica istospolnih do poroke (zakonske zveze), pravica do splava, socialna država etc.
Uporabniki teorije moralnih temeljev jo ponujajo kot razlago za razlike v političnih pogledih glede obravnave določenih občutljivih političnih vprašanj kot so: pravica istospolnih do poroke (zakonske zveze), pravica do splava, socialna država etc.

Redakcija: 00:43, 12. junij 2016

Teorija moralnih temeljev (ang. Moral foundations theory) je socialno-psihološka teorija[1], ki poskuša razložiti izvor, oziroma nihanja ter variacije v človeškem moralnem razlogovanju. Pogljablja se v prirojene modularne (oz. sestavljive) temelje moralnega razlogovanja.

Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Trenutno teorija izpostavlja šest takšnih temeljev, pojmovanj oz. odnosov do sledečih vprašanj: skrbi, pravičnosti, Svoboda, zvestobe, avtoriteta in svetega (božanskega, op. a.). Avtorji teorije dopuščajo možnosti odkritja novih (dodatnih) temeljev. Teorijo so oblikovali Jonathan Heidt[2] in Creig Joseph[3]

, izhajajoč iz raziskav oz. ugotovitev kulturnega antropologa Richard Shwederja[4]. Teorijo so sčasoma sooblikovali različni sodelavci, študentje in strokovnjaki z različnih področij. Teorija je dosegla javnost zlasti z objavo knjige, Pravičniški um; : zakaj dobre ljudi ločujeta politika in religija[5], avtorja Jonthana Heidta.

Čeprav se začetki teorije moralnih temeljev osredotočajo zlasti na medkulturne razlike, pa nadaljnje delo teorijo razširja tudi na politično ideologijo. Različni strokovnjaki so teorijo moralnih temeljev uporabili zlasti za razlago različnih političnih pogledov; naprednih[6] oz. levih pogledov ( v ZDA liberals[7]), konservativcev[8] in zagovornikov nevmešavanja države (ang. libertarians[9]).

Gledano z vidika ameriške politične kulture se t.i. »levica« v ZDA deli na liberalce, ki so nekoliko zmernejši in skrajne zagovornike nevmešavanja države (ang.libertarians[10]). Slednji težijo zlasti k vitki, neavtoritarni državi ter prostemu trgu. Zaradi osnove v teoriji svobodne volje na kateri je ta politična smer zgrajena jih ni mogoče avtomatično uvrstiti nikamor. Sodijo na bodisi na levi bodisi desni na pol, odvisno od konteksta posameznega političnega vprašanja. Kljub vsemu so libertarians v ZDA prej uvrščeni na levo kot desno stran, spogledujejo pa se tudi z desno stranjo (skupen jim je zlasti pogled na ekonomsko svobodo oz. neumešavanja države v kapital).

Uporabniki teorije moralnih temeljev jo ponujajo kot razlago za razlike v političnih pogledih glede obravnave določenih občutljivih političnih vprašanj kot so: pravica istospolnih do poroke (zakonske zveze), pravica do splava, socialna država etc.

Haidt in sodelavci so izpostavili, da napredno usmerjeni (levi politični pol, op. a) izpostavljajo zgolj dva od šestih moralnih temeljev (skrb in pravičnost) pri svojem utemeljevanju (razmišljanju). Podobno počno tudi zagovorniki nevmešavanja države (ang. libertarians), ki prav tako uporabljajo zgolj dva temelja (svoboda in pravičnost). Za razliko do prejšnjih dveh pa konservativno usmerjeni uporabljajo vseh šest temeljev več ali manj bolj enakomerno[11].


Glej tudi

Viri

Opombe in reference

  1. ↑ »Social psychology«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 6. junij 2016.
  2. ↑ »Jonathan Haidt«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 26. april 2016.
  3. ↑ »Richard Shweder«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 10. junij 2016.
  4. ↑ »Richard Shweder«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 10. junij 2016.
  5. ↑ »The Righteous Mind«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 19. maj 2016.
  6. ↑ »Progressivism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 11. junij 2016.
  7. ↑ »Liberalism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 11. junij 2016.
  8. ↑ »Conservatism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 4. junij 2016.
  9. ↑ »Libertarianism«. Wikipedia, the free encyclopedia (v angleščini). 9. junij 2016.
  10. ↑ »Online Etymology Dictionary«. www.etymonline.com. Pridobljeno 11. junija 2016.
  11. ↑ Iyer, Ravi; Koleva, Spassena; Graham, Jesse; Ditto, Peter; Haidt, Jonathan (21. avgust 2012). »Understanding Libertarian Morality: The Psychological Dispositions of Self-Identified Libertarians«. PLOS ONE. Zv. 7, št. 8. str. e42366. doi:10.1371/journal.pone.0042366. ISSN 1932-6203. PMC 3424229. PMID 22927928.

Literatura

Zunanje povezave

Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Teorija_moralnih_temeljev&oldid=4664656«