Kočija: Razlika med redakcijama
m Bot: Migracija 33 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q235356 |
pravopis |
||
| Vrstica 11: | Vrstica 11: | ||
Konjski [[voz]]ovi, najdeni v [[Kelti|keltskih]] grobovih kažejo, da je bilo njihovo ohišje obešeno v okvir elastično. [[Rimljani]] so v prvih stoletjih našega štetja uporabljali vzmetene vozove za kopenski prevoz. Z zatonom [[antika|antičnih]] civilizacij so takšni načini prevozov skoraj izginili. |
Konjski [[voz]]ovi, najdeni v [[Kelti|keltskih]] grobovih kažejo, da je bilo njihovo ohišje obešeno v okvir elastično. [[Rimljani]] so v prvih stoletjih našega štetja uporabljali vzmetene vozove za kopenski prevoz. Z zatonom [[antika|antičnih]] civilizacij so takšni načini prevozov skoraj izginili. |
||
Potovanje |
Potovanje z nevzmetenim vozom po netlakovanih poteh ni bilo prijetno. Zaprte kočije so se začele uporabljati v [[16. stoletje|16. stoletju]]. Leta [[1601]] so v [[Anglija|Angliji]] sprejeli kratkoživ zakon, ki je moškim prepovedoval uporabo kočij. V [[17. stoletje|17. stoletju]] so izdelali vozila z boljšim vzmetenjem. V začetku [[18. stoletje|18. stoletja]] so se začela pojavljati lažja in udobnejša prevozna sredstva z nenavadnimi imeni. Izdelovalci kočij so začeli sodelovati z rezbarji, pozlačevalci, slikarji, ličarji, steklarji in tapetniki. Tako niso nastajale le družinske kočije za [[poroka|poroke]] in [[pogreb]]e, ampak tudi lahka in okretna vozila za vožnjo zaradi užitka in razkazovanja. |
||
{{tech-stub}} |
{{tech-stub}} |
||
Redakcija: 19:22, 12. marec 2016
Kočíja je kopensko prevozno sredstvo po navadi štirikolesno s pogonom konjske vleke, listnatimi vzmetmi (v 19. stoletju eliptične vzmeti) ali z usnjenimi jermeni za obeso. Kočije so lahko lahke, okretne in hitre ali velike in udobne. Večinoma so namenjene prevozu ljudi. Voznik kočije je kočijaž.
Vozilo, ki ni opremljeno z vzmetmi, je tovorni voz.
Zgodovina
Konjski vozovi, najdeni v keltskih grobovih kažejo, da je bilo njihovo ohišje obešeno v okvir elastično. Rimljani so v prvih stoletjih našega štetja uporabljali vzmetene vozove za kopenski prevoz. Z zatonom antičnih civilizacij so takšni načini prevozov skoraj izginili.
Potovanje z nevzmetenim vozom po netlakovanih poteh ni bilo prijetno. Zaprte kočije so se začele uporabljati v 16. stoletju. Leta 1601 so v Angliji sprejeli kratkoživ zakon, ki je moškim prepovedoval uporabo kočij. V 17. stoletju so izdelali vozila z boljšim vzmetenjem. V začetku 18. stoletja so se začela pojavljati lažja in udobnejša prevozna sredstva z nenavadnimi imeni. Izdelovalci kočij so začeli sodelovati z rezbarji, pozlačevalci, slikarji, ličarji, steklarji in tapetniki. Tako niso nastajale le družinske kočije za poroke in pogrebe, ampak tudi lahka in okretna vozila za vožnjo zaradi užitka in razkazovanja.
