Gozdarstvo: Razlika med redakcijama
| Vrstica 12: | Vrstica 12: | ||
== Gojenje gozda == |
== Gojenje gozda == |
||
Gojenje gozda je gozdarska dejavnost, katere naloga je ohranjati [[gozd]] v '''optimalnem [[ekološko ravnovesje|stanju]]''', oziroma ga temu stanju |
Gojenje gozda je gozdarska dejavnost, katere temeljna naloga je ohranjati [[gozd]] v '''optimalnem [[ekološko ravnovesje|stanju]]''', oziroma ga temu stanju spet približati.<br /> |
||
Vedeti je treba, da z '''umetnimi''' ukrepi ni mogoče neposredno izboljšati '''naravno''' obstojnost in produktivnost gozda. To je zmožen le ohranjen gozd! Zato se z gojenjem gozda skuša zagotoviti pogoje, da bo gozd v čim boljši kondiciji za naravno funkcioniranje .<br /> |
|||
Z gojenjem se prizadeva ohranjati '''naraven gozd'''. Tak gozd lastniku [[trajnost|trajno]] omogoča najvišji nivo zadovoljevanja materialnih potreb, gozdu pa zanesljiv obstoj in naravno delovanje. Omogoča torej, racionalno pridobivanje [[gozdni proizvod|gozdnih proizvodov]], brez tveganja za gozd.<br /> |
|||
Izboljšanje in ohranjanje gozda je odvisno od '''naravnih procesov''' |
Izboljšanje in ohranjanje gozda je odvisno od uspešnega funkcioniranja '''naravnih procesov''' v '''interakciji''' [[ekološki dejavnik|okoljskih dejavnikov]]. Naloga gojenja je zagotoviti takšno stanje gozda, da bo njegovo optimalno funkcioniranje možno. Preprečiti, ali vsaj omejiti mora posege, ki tako delovanje ovirajo.<br /> |
||
| ⚫ | Ključna procesa za naravno funkcioniranje gozda sta [[fotosinteza]] in biosinteza. V obeh gre spajanje organskih snovi v [[biomasa|biomaso]]. Procesa najbolj intenzivno potekata v '''vitalnih osebkih''', ki so ključni za delovanje ekosistema. Vitalni osebki so vitalno ogrodje [[struktura gozda|zgradbe gozda]].<br /> |
||
| ⚫ | Naloga gojenja je vitalne osebke prepoznati in jih zavestno ohranjati v gozdu. V njem morajo ostati, dokler intenzivno priraščajo, proizvajajo biomaso in les! Tisti, ki priraščanja niso več zmožni, so sečno zreli. Po načelu [[sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnosti]], jih je dopustno uporabiti. Nameniti za '''posek''', oziroma za pridobivanje lesa.<br /> |
||
| ⚫ | Ključna procesa za naravno funkcioniranje gozda sta [[fotosinteza]] in biosinteza. V obeh |
||
| ⚫ | Z vidika gojenja gozdov je posek vitalnih dreves vsiljen, gozdu tuj, vendar zavesten poseg v gozdno zgradbo. Ugotavlja se z [[gozdarsko načrtovanje|gozdarskim načrtovanjem]] in izvaja kot gojitven ukrep. To pomeni, da mora biti intenzivnost poseka (jakost in pogostost) zmerna in podrejena funkcionalnim potrebam gozda. Omogočati mu mora trajno ohranitev in optimalno delovanje.<br /> |
||
| ⚫ | Naloga gojenja |
||
| ⚫ | Z vidika gojenja gozdov je posek |
||
Zaradi potreb pridobivanja, se skuša z gojenjem pospešiti razvoj gozda. To je v principu možno le z dodajanjem [[ekološki dejavnik|okoljskega dejavnika]], ki v gozdu primanjkuje. Običajno je to [[svetloba]]. Gojitven ukrep za dodajanje svetlobe je presvetlitev [[gozdni sestoj|sestoja]]. Izvaja se s svetlobnim redčenjem sestoja. S presvetlitvijo sestoja se skuša spodbuditi '''rast in prirastek''' [[izbranec-nosilec funkcij|izbranih dreves]]. |
|||
Zaradi visokih ciljev pridobivanja, se skuša produkcijo biomase pospešiti z gojitvenimi posegi. To je sicer teoretično možno, vendar v omejenem obsegu. Določen je s potencialom [[narava|narave]], njenimi omejitvami in zmožnostmi (limiti).<br /> |
|||
Rast je možno pospešiti le z dodajanjem [[ekološki dejavnik|okoljskega dejavnika]], ki je v gozdu najbolj omejen ([[Liebigovo pravilo minimuma]]). Običajno je to [[svetloba]]. Med drevesne '''krošnje''' v sestoju se dovaja s svetlobnim redčenjem. Izbiralno redčenje lahko začasno povzroči t.i. rastni pospešek. Pri tem je treba vedeti, da je gozdno drevje v tisočletni [[naravna selekcija|evoluciji]] uveljavljeno rastje, ki optimalno funkcionira pri minimalnih odmerkih svetlobe. Zato rastni pospešek lahko učinkuje le, če je svetlobe res premalo - toda v krošnjah dreves, na na gozdnih tleh! Poleg tega je rastni pospešek praviloma manjši od prirastka, ki se ga izloča z redčenjem. Zato je nesmiselno s presvetlitvami gozda pretiravati. Nasprotno velja, kadar se v gozdu močneje razraste trava in grmovje, je to zanesljiv znak, da se je s posegi že pretiravalo. V takem primeru je po nepotrebnem zmanjšana tudi produkcija biomase, oziroma lesa.<br /> |
|||
Zavesten premislek o smotrnosti gojitvenih posegov je potreben pri vseh gozdarskih posegih v gozd, tudi pri gojitvenih. Pri '''obnovi''', '''negi''' in '''varstvu''' gozda.<br /> |
|||
S pomočjo [[gojitveni ukrepi|'''gojitvenih ukrepov''']] na gojitvenih področjih kot so [[obnova gozda|obnova]], [[nega sestoja|nega]] in [[varstvo gozda|varstvo gozdov]]. |
|||
Med aktualne '''gojitvene ukrepe''' spadajo: <br /> - '''umetna obnova gozda''': priprava tal (za saditev) in pogozdovanje gozdnih praznin. Naravna obnova gozda (pomladitev) je naravni proces in praviloma poteka samodejno. Zato ni gojitven ukrep.<br /> - ''' nega gozda''' temelji na izločanju neželenih osebkov iz sestoja: obžetev plevela, čiščenja grmovja in predrastkov, ter izbiralno redčenje, pri katerem se sprošča rastni prostor izbrancem. <br /> - ''' varstvo gozda''': vrsta ukrepov za preprečevanje poškodb po živalih (podlubniki, rastlinojedi). V ta namen se uporablja preprečevalne in zatiralne ukrepe, ter zaščitna sredstva in naprave.<br /> |
|||
Gojitveni ukrepi so denimo: <br /> - pogozdovanje in izpopolnjevanje degradiranih površin v gozdu - '''obnova''' <br /> - uravnavanje konkurence osebkov v sestoju, s sproščanjem rastnega prostora izbrancem - '''nega''' <br /> - preprečevanje [[gozdne škode|škodljivih pojavov]] v gozdu - '''varstvo''' <br /> - izboljšanje [[sestojne strukture|sestojne sestave]] s protežiranjem donosnejših drevesnih vrst - '''melioracija sestoja''' <br /> - vnašanje vrednejših drevesnih vrst v sestoj ('''introdukcija''')<br /> - ukrepi za izboljšanje gozdnih tal, npr, apnenje, gnojenje - '''melioracija tal'''. Danes se ta uporablja le še redko. |
|||
- gojitvene ukrepe kot npr. vnašanje (introdukcija) vrednejših drevesnih vrst (žlahtnjenje) in izboljšanje (melioracija) gozdnih tal z apnenjem in gnojenjem, se danes ne uporablja več.<br /><br /> |
|||
Fizična zmožnost gojenja gozdov je objektivno omejena. Kajti, z '''umetnimi''' ukrepi, ni možno delati '''naravnega''' gozda! Treba pa je spremeniti odnos do gozda in ravnanje z njim. Odgovornost za stanje in funkcioniranje gozda se mora podrediti naravnim zakonitostim, ne pa zahtevam lastnikov in koncesionarjev. Tako, kot je lepo zapisano v deklaraciji o ravnanju z gozdovi in v slovenskem zakonu o gozdovih: rešitev je [[sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnost]] in sonaraven gozd!<br /> |
|||
Uspešno gojenje gozdov od gojitelja zahteva, da cilje, ukrepe in zahteve lastnika gozda, racionalno podreja strogim omejitvam narave. Možnosti za izboljšanje stanja v gozdu so namreč vedno omejene. Z '''naravnimi zmožnostmi''', kot je [[rastišče|rastiščni potencial]] in [[sestoj|rastnost sestoja]].<br /> Pred vsakim posegom v gozd koristi razmislek o '''temeljnem principu''', ki velja v naravi in v gozdarstvu: namreč, da je '''ekologija = ekonomija'''. Po tem principu so vsa poseganja v ekosistem, tudi gojitvena, '''ekonomsko problematična''' in '''ekološko vprašljiva'''. Zato ker so draga in ker umetno spreminjajo stanje in procese v ekosistemu, kar povzroča določene ekološke motnje! <br /> Na tovrstnih spoznanjih temelji izkušnja, da je pri poseganjih v naravo, vedno potrebno poravnati oba računa. Račun za '''opravljeno delo''' (uspešno ali neuspešno) in tistega za '''nadomestitev izgub''' (časa in izločenih osebkov), ki jih mora gozd nadomestiti na poti k svoji '''regeneraciji''' v optimalno stanje. In za vnovično vzpostavitev stabilnega [[ekološko ravnovesje|ekološkega ravnovesja]]. Zato je pri presoji realnih možnosti '''gojitvenega ukrepanja''' dobro biti previden in preudaren. |
|||
V kriznih časih zmanjkuje denarja tudi v gozdarstvu. Lepa prilika za streznitev in spreobrnitev. Namesto tehnološko dovršenega izrabljanja zadnjih gozdnih rezerv, bi moral tudi pri nas obveljati že dolgo poznan princip: '''ekologija = ekonomija'''. In ne obratno, kot je to sedaj! |
|||
Povdariti je treba, da sta '''rastiščni potencial''' in '''rastnost sestoja''' idealno izkoriščene le v '''optimalnemu stanju gozda'''. V tem stanju je gozd '''maksimalno obstojen''' in trajno omogoča '''maksimalne lesne donose'''. Zato optimalno stanje gozda predstavlja (idealen) dolgoročni gozdnogospodarski cilj [[Sonaravno gospodarjenje z gozdom|sonaravnega gospodarjenja]] z gozdom.<br /> |
|||
Naša domovina že dolgo ni več porušena. Zato mora spet priti na vrsto gozd, da si malo oddahne. Če tega ne bomo sprevideli in sprovedli, kmalu ne bo , ne ekologije, da bi jo "popravljali", ne ekonomije izpraznjenega gozda, ne [[gozdna dobrina|dobrin]] iz njega. |
|||
Žal so danes gozdovi v optimalnem stanju zelo redki. Tak je npr. [[pragozd]], torej gozd, ki se je v dolgi dobi svojega razvoja razvijal brez vsakršnih vplivov človeka!<br /> V [[gospodarski gozd|gospodarskih gozdovih]] doseganje optimalnega stanja žal ni možno. Možno se mu je le približati. To je naloga gojenja gozdov.<br /> |
|||
V gojenju gozdov se prizadeva z '''ohranjanjem''' vitalnih dreves (proizvajalcev) blažiti in nadomeščati izgube, ki v gozdu nastajajo z '''izločanjem dreves'''. Zaradi sečnje oziroma [[pridobivanje|pridobivanja]] in zaradi naravnih ujm. |
|||
== Pridobivanje gozdnih proizvodov == |
== Pridobivanje gozdnih proizvodov == |
||
Redakcija: 19:14, 23. februar 2015
 | Ta članek potrebuje čiščenje. Pri urejanju upoštevaj pravila slogovnega priročnika. |
Gozdarstvo je znanstvena veda in pridobitna dejavnost - je tudi gospodarska panoga. Namen gozdarstva je zagotavljati pogoje za trajno funkcioniranje gozda in racionalno pridobivanje. Pretežno že opuščene soznačnice za pridobivanje lesa so izkoriščanje gozdov in eksploatacija gozdov).
Med dejavnosti gozdarstva, poleg pridobivanja, sodijo še gozdarsko načrtovanje, gojenje gozdov in spremljajoče gozdarske dejavnosti (npr. gradnja gozdnih prometnic, urejanje hudournikov, vzdrževanja gozdarske mehanizacije itd)
Dejavnosti gozdarstva dopolnjujeta raziskovalna in pedagoška dejavnost.
Gozdarsko načrtovanje
Gozdarsko načrtovanje določa predvidene gozdarske dejavnosti v določenem obdobju. Osnovni namen gozdarskega načrtovanja je ugotoviti obstoječe stanje gozdov (sestojev), določiti dosegljive gojitvene cilje in predpisati dovoljene ukrepe oziroma posege, ki gozdu (še) omogočajo doseči postavljene cilje (izboljšanje stanja).
Gozdarska stroka razlikuje dolgoročno ureditveno načrtovanje' in izvedbeno oziroma gojitveno načrtovanje.
Desetletni Ureditven načrt podaja okvirne smernice in omejitve pri posegih v gozd v obdobju; npr. desetletni etat. Detajlni gojitveni in sečno-spravilni načrt se sestavi pred predvidenim odkazilom in sečnjo v sestoju. Upošteva smernice ureditvenega načrta pri konkretni izvedbi poseka.
Gojenje gozda
Gojenje gozda je gozdarska dejavnost, katere temeljna naloga je ohranjati gozd v optimalnem stanju, oziroma ga temu stanju spet približati.
Vedeti je treba, da z umetnimi ukrepi ni mogoče neposredno izboljšati naravno obstojnost in produktivnost gozda. To je zmožen le ohranjen gozd! Zato se z gojenjem gozda skuša zagotoviti pogoje, da bo gozd v čim boljši kondiciji za naravno funkcioniranje .
Z gojenjem se prizadeva ohranjati naraven gozd. Tak gozd lastniku trajno omogoča najvišji nivo zadovoljevanja materialnih potreb, gozdu pa zanesljiv obstoj in naravno delovanje. Omogoča torej, racionalno pridobivanje gozdnih proizvodov, brez tveganja za gozd.
Izboljšanje in ohranjanje gozda je odvisno od uspešnega funkcioniranja naravnih procesov v interakciji okoljskih dejavnikov. Naloga gojenja je zagotoviti takšno stanje gozda, da bo njegovo optimalno funkcioniranje možno. Preprečiti, ali vsaj omejiti mora posege, ki tako delovanje ovirajo.
Ključna procesa za naravno funkcioniranje gozda sta fotosinteza in biosinteza. V obeh gre spajanje organskih snovi v biomaso. Procesa najbolj intenzivno potekata v vitalnih osebkih, ki so ključni za delovanje ekosistema. Vitalni osebki so vitalno ogrodje zgradbe gozda.
Naloga gojenja je vitalne osebke prepoznati in jih zavestno ohranjati v gozdu. V njem morajo ostati, dokler intenzivno priraščajo, proizvajajo biomaso in les! Tisti, ki priraščanja niso več zmožni, so sečno zreli. Po načelu sonaravnosti, jih je dopustno uporabiti. Nameniti za posek, oziroma za pridobivanje lesa.
Z vidika gojenja gozdov je posek vitalnih dreves vsiljen, gozdu tuj, vendar zavesten poseg v gozdno zgradbo. Ugotavlja se z gozdarskim načrtovanjem in izvaja kot gojitven ukrep. To pomeni, da mora biti intenzivnost poseka (jakost in pogostost) zmerna in podrejena funkcionalnim potrebam gozda. Omogočati mu mora trajno ohranitev in optimalno delovanje.
Zaradi visokih ciljev pridobivanja, se skuša produkcijo biomase pospešiti z gojitvenimi posegi. To je sicer teoretično možno, vendar v omejenem obsegu. Določen je s potencialom narave, njenimi omejitvami in zmožnostmi (limiti).
Rast je možno pospešiti le z dodajanjem okoljskega dejavnika, ki je v gozdu najbolj omejen (Liebigovo pravilo minimuma). Običajno je to svetloba. Med drevesne krošnje v sestoju se dovaja s svetlobnim redčenjem. Izbiralno redčenje lahko začasno povzroči t.i. rastni pospešek. Pri tem je treba vedeti, da je gozdno drevje v tisočletni evoluciji uveljavljeno rastje, ki optimalno funkcionira pri minimalnih odmerkih svetlobe. Zato rastni pospešek lahko učinkuje le, če je svetlobe res premalo - toda v krošnjah dreves, na na gozdnih tleh! Poleg tega je rastni pospešek praviloma manjši od prirastka, ki se ga izloča z redčenjem. Zato je nesmiselno s presvetlitvami gozda pretiravati. Nasprotno velja, kadar se v gozdu močneje razraste trava in grmovje, je to zanesljiv znak, da se je s posegi že pretiravalo. V takem primeru je po nepotrebnem zmanjšana tudi produkcija biomase, oziroma lesa.
Zavesten premislek o smotrnosti gojitvenih posegov je potreben pri vseh gozdarskih posegih v gozd, tudi pri gojitvenih. Pri obnovi, negi in varstvu gozda.
Med aktualne gojitvene ukrepe spadajo:
- umetna obnova gozda: priprava tal (za saditev) in pogozdovanje gozdnih praznin. Naravna obnova gozda (pomladitev) je naravni proces in praviloma poteka samodejno. Zato ni gojitven ukrep.
- nega gozda temelji na izločanju neželenih osebkov iz sestoja: obžetev plevela, čiščenja grmovja in predrastkov, ter izbiralno redčenje, pri katerem se sprošča rastni prostor izbrancem.
- varstvo gozda: vrsta ukrepov za preprečevanje poškodb po živalih (podlubniki, rastlinojedi). V ta namen se uporablja preprečevalne in zatiralne ukrepe, ter zaščitna sredstva in naprave.
- gojitvene ukrepe kot npr. vnašanje (introdukcija) vrednejših drevesnih vrst (žlahtnjenje) in izboljšanje (melioracija) gozdnih tal z apnenjem in gnojenjem, se danes ne uporablja več.
Fizična zmožnost gojenja gozdov je objektivno omejena. Kajti, z umetnimi ukrepi, ni možno delati naravnega gozda! Treba pa je spremeniti odnos do gozda in ravnanje z njim. Odgovornost za stanje in funkcioniranje gozda se mora podrediti naravnim zakonitostim, ne pa zahtevam lastnikov in koncesionarjev. Tako, kot je lepo zapisano v deklaraciji o ravnanju z gozdovi in v slovenskem zakonu o gozdovih: rešitev je sonaravnost in sonaraven gozd!
V kriznih časih zmanjkuje denarja tudi v gozdarstvu. Lepa prilika za streznitev in spreobrnitev. Namesto tehnološko dovršenega izrabljanja zadnjih gozdnih rezerv, bi moral tudi pri nas obveljati že dolgo poznan princip: ekologija = ekonomija. In ne obratno, kot je to sedaj! Naša domovina že dolgo ni več porušena. Zato mora spet priti na vrsto gozd, da si malo oddahne. Če tega ne bomo sprevideli in sprovedli, kmalu ne bo , ne ekologije, da bi jo "popravljali", ne ekonomije izpraznjenega gozda, ne dobrin iz njega.
Pridobivanje gozdnih proizvodov
Gozdni proizvodi so materialne dobrine, ki nastajajo v gozdu. Najpomembnejši gozdni proizvod je les. Zaradi specifične teže lesa (900kg/m3) in težavnega terena, kjer nastaja, je pridobivanje lesa , izredno zahtevna naloga. Zahteva posebno znanje in opremo.
Prva delovna faza pridobivanja lesa je sečnja. V tej fazi se drevo podre, oklesti in razreže (skroji) v lesne sortimente (hlode). Sledi spravilo lesa s posebnimi gozdarskimi traktorji, ki transportirajo lesne sortimente, od panja do skladišča na kamionski cesti. Spravilo sestoji iz zbiranja sortimentov na sečišču (običajno z vitlom), vlačenja po gozdni vlaki in skladiščenja na kamionski cesti (rampi). Nato sledi prevoz lesa s posebej opremljeni kamioni (z nakladalno napravo), po kamionski cesti do porabnika.
Pridobivanje lesa je zelo problematična dejavnost za gozd. Zato mora biti dovoljeni posek lesa (etat), skrbno načrtovan, kontroliran in izveden. Korektno upoštevana pravila gozdarske stroke pri poseku in spravilu, omogočajo gozdu uspešno regeneracijo.
Pridobivanje ostalih gozdnih proizvodov ni tako intenzivno in je za gozd manj obremenjujoče. Kljub temu je tudi pridobivanje ostalih gozdnih proizvodov naravno omejeno (limitirano). Zato njihovo pridobivanje urejajo predpisi. Pri pridobivanju velja posebej opozoriti na obzirnost pri nabiranju zdravilnih zelišč, cvetja, gob, plodov.
Posebno zvrst pridobivanja v gozdu, predstavlja lovska dejavnost, lovstvo. Poleg same koristi od lova (trofeje, divjačina, strast in rekreacija), mora lovstvo poskrbeti tudi za naravno ravnotežje v ekosistemu. Zaradi odsotnosti zveri v njem, morajo lovci prevzeti njihovo funkcijo regulatotja številčnosti rastlinojedov . Od uspešnosti lovstva je pomembno odvisen tudi razvoj gozda (pomlajevanje).
Zunanje povezave
Izobraževanju gozdarskih kadrov so namenjene Srednja gozdarska in lesarska šola v Postojni in Biotehniška fakulteta, oddelek za gozdarstvo v Ljublj . Gozdarski inštitut Slovenije se ukvarja z raziskovalno dejavnostjo v gozdarstvu.
http://www.sgls.si//
http://www.bf.uni-lj.si/gozdarstvo/o-oddelku/predstavitev.html ani
http://www.gozdis.si/