Madžarski forint: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m ustrezen opis slike; np; pravopis
Vrstica 5: Vrstica 5:
Ime ''forint'' izvira iz [[italija]]nskega mesta [[Firence]] (Fiorino) in denar s tem imenom se je v [[13. stoletje|13. stoletju]] razširil po vsej [[Evropa|Evropi]] (npr. oznaka nekdanjega [[nizozemski gulden|nizozemskega guldna]] je bila '''Hfl.'''). Na Madžarskem ga je leta [[1325]] uvedel [[kralj]] [[Karl Robert Anžujski]] ([[madžarščina|madžarsko]] ''Károly Róbert'') in je do [[17. stoletje|17. stoletja]] veljal za eno najmočnejših [[valuta|valut]] v regiji.
Ime ''forint'' izvira iz [[italija]]nskega mesta [[Firence]] (Fiorino) in denar s tem imenom se je v [[13. stoletje|13. stoletju]] razširil po vsej [[Evropa|Evropi]] (npr. oznaka nekdanjega [[nizozemski gulden|nizozemskega guldna]] je bila '''Hfl.'''). Na Madžarskem ga je leta [[1325]] uvedel [[kralj]] [[Karl Robert Anžujski]] ([[madžarščina|madžarsko]] ''Károly Róbert'') in je do [[17. stoletje|17. stoletja]] veljal za eno najmočnejših [[valuta|valut]] v regiji.


Leta [[1869]] ga je nadomestila [[avstro-ogrska krona]]. Forint je bil ponovno uveden [[1. avgust]]a [[1946]], ko je nadomestil zaradi [[hiperinflacija|hiperinflacije]] povsem razvrednoteno dotedanjo madžarsko valuto [[pengő]] v razmerju 400.000 [[kvadriljon]]ov (<math>4\cdot 10^{29}</math>) pengőv za en forint. Državna valuta bo ostal do madžarske uvedbe [[evro|evra]]. Ta datum še ni znan, saj Madžarska v tem trenutku (junij [[2014]]) kljub želji madžarskih oblasti še ni članica [[ERM II]].
Leta [[1869]] ga je nadomestila [[avstro-ogrska krona]]. Forint je bil ponovno uveden [[1. avgust]]a [[1946]], ko je nadomestil zaradi [[hiperinflacija|hiperinflacije]] povsem razvrednoteno dotedanjo madžarsko valuto [[pengő]] v razmerju 400.000 [[imena velikih števil|kvadrilijonov]] (<math>4\cdot 10^{29}</math>) pengőv za en forint. Državna valuta bo ostal do madžarske uvedbe [[evro|evra]]. Ta datum še ni znan, saj Madžarska v tem trenutku (junij [[2014]]) kljub želji madžarskih oblasti še ni članica [[ERM II]].


== Bankovci in kovanci ==
== Bankovci in kovanci ==

Redakcija: 22:49, 18. februar 2015

Madžarski forint je uradna valuta Madžarske. Njegova tričrkovna oznaka po standardu ISO 4217 je HUF, šifra je 348, na Madžarskem se uporablja tudi oznaka Ft. Uradno se deli se 100 filerjev (fillér). Zanj skrbi Madžarska narodna banka.

Primerki madžarskih forintov.

Zgodovina

Ime forint izvira iz italijanskega mesta Firence (Fiorino) in denar s tem imenom se je v 13. stoletju razširil po vsej Evropi (npr. oznaka nekdanjega nizozemskega guldna je bila Hfl.). Na Madžarskem ga je leta 1325 uvedel kralj Karl Robert Anžujski (madžarsko Károly Róbert) in je do 17. stoletja veljal za eno najmočnejših valut v regiji.

Leta 1869 ga je nadomestila avstro-ogrska krona. Forint je bil ponovno uveden 1. avgusta 1946, ko je nadomestil zaradi hiperinflacije povsem razvrednoteno dotedanjo madžarsko valuto pengő v razmerju 400.000 kvadrilijonov () pengőv za en forint. Državna valuta bo ostal do madžarske uvedbe evra. Ta datum še ni znan, saj Madžarska v tem trenutku (junij 2014) kljub želji madžarskih oblasti še ni članica ERM II.

Bankovci in kovanci

V obtoku so bankovci za 200, 500, 1.000, 2.000, 5.000, 10.000 in 20.000 forintov. Poleg njih so v obtoku kovanci za 5, 10, 20, 50, 100 in 200 forintov. Kovance za filerje so leta 1999 zaradi majhne vrednosti umaknili iz obtoka. Leta 200? so iz obtoka umaknili tudi kovanca za 1 in 2 forinta. Leta 200? so uvedli kovanec za 500 forintov. Kot zanimivost velja omeniti, da so že v 90ih letih prejšnjega stoletja izdali kovance za 200 forintov, ki pa so jih hitro umaknili iz trga, saj so kovanci vsebovali toliko srebra, da je bilo samo srebro vredno več kot 1.000 forintov. Mnogi so priložnost izkoristili za zaslužek, saj so banke kovance odkupovale nazaj za 1.200 forintov. Leta 200? so ponovno izdali kovance za 200 forintov (tokrat brez odvečnega srebra). Vmes je bil več let največji kovanec za 100 forintov (razen občasnih spominskih kovancev različnih vrednosti).

Bankovci, še posebej tisti za 1.000 forintov, na katerih je Kralj Matjaž, so si med seboj zelo različni. V obtoku je vsaj 5 različic teh bankovcev. Ena izmed različic ima namesto serijske številke, napisano besedo "Millenium" (ti bankovci so bili izdani leta 2000 - na tisočletnico državnosti). Prav tako starejši bankovci za 1.000 forintov ne vsebujejo srebrnega zaščitnega znaka, novejši pa ga že vsebujejo. Zaradi tega so slovenske banke včasih le s težavo zamenjale bankovce za tisoč forintov.

Bankovec za 1.000 forintov je bil tudi predmet mnogih polemik med sosednjimi državami, saj ponazarja Matyasa Hunyadija (kralja Matjaža), ki ga imajo kljub temu, da je po svetu sprejet kot madžarski kralj (rojen je bil na Madžarskem, vladal je Madžarski (slovensko "Ogrski"), prestol je imel v Višegradu (severno od Budimpešte)), nekatere sosednje države za svojega kralja. V 90ih letih prejšnjega stoletja je evropsko sodišče določilo, da je bil kralj Matjaž nedvomno madžarski kralj, tako da ima le Madžarska pravico do uporabe njegovih simbolov kot svojih.

Trenutna vrednost

Junija leta 2005 je bil en evro vreden 254,13 forinta, za en ameriški dolar je bilo treba odšteti 206,85 forinta, en slovenski tolar pa je bil vreden približno 1,06 forinta.

Glej tudi

Zunanje povezave