Mestna termoelektrarna Ljubljana: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Nareto (pogovor | prispevki)
Nova stran z vsebino: '''Mestna termoelektrarna Ljubljana''' (imenovana tudi '''Mestna elektrarna Ljubljana''') je termoelektrarna v Ljubljani na Slomškovi ulici, pogovorno j...
 
wiki
Vrstica 1: Vrstica 1:
{{Infopolje Zgodovinska znamenitost
'''Mestna termoelektrarna Ljubljana''' (imenovana tudi '''Mestna elektrarna Ljubljana''') je [[Termoelektrarna|termoelektrarna]] v Ljubljani na Slomškovi ulici, pogovorno jo Ljubljančani imenujejo Stara mestna elektrarna. Obrati je začela 1. januarja 1898 z batnim parnim strojem s inštalirano močjo 0,3 MW z opremo družbe Siemens & Halske in je po več fazah posodobitev obratovala do leta 1966, ko je v Mostah na Toplarniški ulici začela obratovati sodobnejša toplarna [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana]]. Termoelektrarna je začela obratovati na enosmerni tok, kljub temu, da je bilo že v času gradnje jasno, da je to slaba tehnična rešitev, saj ima velike distribucijske izgube in z njim ni moč napajati oddaljenih porabnikov.
| name = Mestna termoelektrarna Ljubljana
| image = Ljubljanska mestna elektrarna 1930.jpg
| caption = Elektrarna leta 1930
| locmapin = Slovenija
| lat_degrees = 46 | lat_minutes = 3 | lat_seconds = 18.92 | lat_direction = N
| long_degrees = 14 | long_minutes = 30 | long_seconds = 45.75 | long_direction = E
| location = [[Slomškova ulica, Ljubljana|Slomškova ulica 18]], [[Ljubljana]]
| area =
| built = 1897–1898
| architect = [[Filip Supančič]], [[Avgust Žabkar]]
| restored = 2003
| restored_by = [[Matija Suhadolc]]
| architecture =
| governing_body =
| owner =
| občina = Ljubljana
| designation1 = NSLP
| designation1_offname = Ljubljana - Mestna elektrarna
| designation1_date = 8. junij 2001
| designation1_number = 372<ref>{{RKD|372}}</ref>
}}


'''Mestna termoelektrarna Ljubljana''' (imenovana tudi '''Mestna elektrarna Ljubljana''') je [[Termoelektrarna|termoelektrarna]] v Ljubljani na Slomškovi ulici, pogovorno jo Ljubljančani imenujejo Stara mestna elektrarna. Obratovati je začela 1. januarja 1898 z batnim parnim strojem s inštalirano močjo 0,3 MW z opremo družbe Siemens & Halske in je po več fazah posodobitev obratovala do leta 1966, ko je v Mostah na Toplarniški ulici začela obratovati sodobnejša toplarna [[Termoelektrarna Toplarna Ljubljana]]. Termoelektrarna je začela obratovati na [[enosmerni električni tok|enosmerni tok]], kljub temu, da je bilo že v času gradnje jasno, da je to slaba tehnična rešitev, saj ima velike distribucijske izgube in z njim ni moč napajati oddaljenih porabnikov.

== Sklici in opombe ==
{{sklici}}

== Zunanje povezave ==
* {{kategorija v Zbirki-medvrstično|Ljubljana City Power Plant}}
* [http://www.bunker.si/slo/stara-elektrarna Stara mestna elektrarna kot prostor za kulturne prireditve]

[[Kategorija:Gospodarski objekti v Ljubljani]]
[[Kategorija:Zgradbe in objekti, zgrajeni leta 1898]]

Redakcija: 11:04, 12. januar 2015

Mestna termoelektrarna Ljubljana
Elektrarna leta 1930
LegaSlomškova ulica 18, Ljubljana
Mestna občina Ljubljana
Koordinati46°3′18.92″N 14°30′45.75″E / 46.0552556°N 14.5127083°E / 46.0552556; 14.5127083
Zgrajeno1897–1898
Obnovljeno2003
ObnovilMatija Suhadolc
ArhitektFilip Supančič, Avgust Žabkar
Uradno ime: Ljubljana - Mestna elektrarna
Razglasitev8. junij 2001
evid. št.372[1]
Mestna termoelektrarna Ljubljana se nahaja v Slovenija
Mestna termoelektrarna Ljubljana
Geografska lega: Mestna termoelektrarna Ljubljana, Slovenija


Mestna termoelektrarna Ljubljana (imenovana tudi Mestna elektrarna Ljubljana) je termoelektrarna v Ljubljani na Slomškovi ulici, pogovorno jo Ljubljančani imenujejo Stara mestna elektrarna. Obratovati je začela 1. januarja 1898 z batnim parnim strojem s inštalirano močjo 0,3 MW z opremo družbe Siemens & Halske in je po več fazah posodobitev obratovala do leta 1966, ko je v Mostah na Toplarniški ulici začela obratovati sodobnejša toplarna Termoelektrarna Toplarna Ljubljana. Termoelektrarna je začela obratovati na enosmerni tok, kljub temu, da je bilo že v času gradnje jasno, da je to slaba tehnična rešitev, saj ima velike distribucijske izgube in z njim ni moč napajati oddaljenih porabnikov.

Sklici in opombe

  1. »Opis enote nepremične kulturne dediščine, evidenčna številka 372«. Pregledovalnik Registra nepremične kulturne dediščine. Ministrstvo RS za kulturo.

Zunanje povezave