Termoelektrarna Toplarna Ljubljana

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search
Termoelektrarna Toplarna Ljubljana, d. o. o.
TipDružba z omejeno odgovornostjo
PanogaEnergetika
Ustanovitev1966
SedežLjubljana, Toplarniška ulica 19 1000 Ljubljana
Zastava Slovenije Slovenija
Krovno podjetjeJavni holding Ljubljana, Energetika Ljubljana
Spletna stranhttp://www.te-tol.si
Termoelektrarna Toplarna Ljubljana
Toplarna Ljubljana

Termoelektrarna Toplarna Ljubljana (kratica TE-TOL) je največja klasična kogeneracija toplote in električne energije po oddani toplotni moči v Sloveniji. Deluje od leta 1966, ko je nadomestila mestno termoelektrano. Za proizvodnjo energije uporablja rjav premog in lesno biomaso.

Proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Na leto TE-TOL proizvede povprečno 1250 GWh toplotne energije, s katero oskrbuje več kot 90 odstotkov potreb v sistemu daljinskega ogrevanja mesta Ljubljane. Količina proizvedene ogrevne toplote v TE-TOL-u predstavlja približno polovico vseh potreb po toplotni energiji v sistemih daljinskega ogrevanja Slovenije. Za primerjavo TEŠ letno odda povprečno 450 GWh toplote za ogrevanje Šaleške doline.

Povprečna letna proizvodnja električne energije znaša 400 GWh, kar predstavlja 3% potreb v celotnem slovenskem merilu. Za primerjavo TEŠ letno proizvede povprečno 4000 GWh električne energije. Ker je vsa električna energija v TE-TOLu proizvedena v soproizvodnji, ta delež predstavlja največji delež visokoučinkovite proizvodnje električne energije v Slovenije.

TE-TOL proizvaja tudi tehnološko paro in nudi sistemske storitve za elektroenergetski sistem Slovenije.

Za proizvodnjo energije uporablja premogovno tehnologijo v treh glavnih enotah (bloki 1, 2, 3), s skupno instalirano močjo: Električna moč: 124 megavatov (MW), Toplotna moč: 486 MW (od tega 350 MW v soproizvodnji).

Energenti[uredi | uredi kodo]

Buldožer Komatsu ob kupu premoga

Od leta 2002 je primarni energent TE-TOL-a rjav indonezijski premog (povprečna poraba 440.000 ton letno), ki je zaradi svojih tehnoloških lastnosti oziroma kakovosti glede na zakonske okoljske zahteve najprimernejši za kurjenje v njegovih kurilnih napravah (ima ustrezno visoko kurilno vrednost in nizki vsebnosti žvepla (pod 0,2 %) in pepela (1-3 %)). Konec leta 2008 je TE-TOL v proizvodni proces uvedel obnovljiv vir energije – lesne sekance, ki nadomeščajo okoli 20 odstotkov premoga v bloku 3. Z uporabo lesnih sekancev (povprečna poraba 63.000 ton letno) je TE-TOL uspel zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida (CO2) za 10 odstotkov na letni ravni.

Z obstoječo premogovno tehnologijo na podlagi izvedenih posodobitev in kurilno-tehničnih ukrepov TE-TOL zagotavlja nizke izpuste toplogrednih plinov in več kot 18-odstotni prihranek primarne energije, kar je več od mejne 10-odstotne vrednosti, ki jo navaja evropska Direktiva 2004/8/ES. To TE-TOL uvršča med visoko učinkovite soproizvodnje električne in toplotne energije.

Načrti[uredi | uredi kodo]

Leta 2014 bo TE-TOL skoraj polovico premoga nadomestil z zemeljskim plinom. S plinsko-parnim kombiniranim procesom, ki bo postopoma nadomestil bloka 1 in 2, bo še dodatno zmanjšal vplive na okolje, predvsem izpuste dušikovega oksida (NOx) in CO2 na enoto koristne energije, in podvojil proizvodnjo električne energije iz soproizvodnje. Pomemben prispevek bo občutiti tudi na nacionalni ravni, saj se bo povečala proizvodnja električne energije iz soproizvodnje ter instalirana moč za proizvodnjo električne energije v elektroenergetskem sistemu.

Lastniška struktura[uredi | uredi kodo]

14,80 % Republika Slovenija
85,20 % JP Energetika Ljubljana

Skupna instalirana moč[uredi | uredi kodo]

Toplotna moč 486 MW (od tega v soproizvodnji 350)
Električna moč 124 MW

Možna letna proizvodnja[uredi | uredi kodo]

Toplotna energija (Ogrevna toplota + tehnološka para) 1.650 GWh
Električna energija 550GWh

Povprečna letna proizvodnja 2005-2009[uredi | uredi kodo]

Toplotna energija 1.252 GWh
Električna energija 395 GWh
Poraba energenta (premoga) 440.000 ton
Poraba lesnih sekancev 63.000 ton

Proizvodne enote[uredi | uredi kodo]

Enota Primarni energent Leto Električna moč (MW) Toplotna energija (MW)
Blok 1 Premog 1966 42 94
Blok 2 Premog 1967 32 94
Blok 3 Premog in lesni sekanci (od 2008) 1984 (rekonstrukcija 2008) 50 124
Plinsko-parna enota Zemeljski plin 2022 (nadomestek B1 in B2) 139 118
Vročevodni kotel 1 Kurilno olje 1980 - 58
Vročevodni kotel 2 Kurilno olje 1984 - 58
Parna kotla 1 Kurilno olje 1980 - 17
Parna kotla 2 Kurilno olje 1980 - 17

Opomba:

  • vročevodna kotla in parna kotla služijo za pokrivanje potreb po toploti in tehnološki pari v primeru izpada ali remontov blokov.

Glej tudi[uredi | uredi kodo]

Zunanje povezave[uredi | uredi kodo]