Tolstičevke: Razlika med redakcijama

Tolstičevke
	; Crassula ovata
Znanstvena klasifikacija
Kraljestvo:	Plantae (rastline);
(nerangirano)	Eudicots;
(nerangirano)	Core eudicots;
Red:	Saxifragales (kamnokrečevci);
Družina:	Crassulaceae (tolstičevke); J.St.-Hil.
Rodovi
	mnogo, glej besedilo

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 18:23, 4. oktober 2014

Tolstičevke (znanstveno ime Crassulaceae), tudi debelolistnice,^[2]^[3]^[4] so družina dvokaličnice z mesnatimi listi. V družini prevladujejo zelnate rastline, nekaj je še grmov, dreves in vodnih rastlin pa malo. Razširjene so po vsem svetu, najpogostejše pa so na severni polobli južni Afriki, torej v krajih s suhim in/ali hladnim podnebjem (pomanjkanje vode). Družina obsega 1,200-1,500 vrst v 34 rodovih.^[5]

Nobena vrsta ni pomembna kmetijska rastlina, pogoste pa so kot okrasna lončnica, saj so nenavadnega videza in potrebujejo le skromno nego. Priljubljena vrsta je npr. kalanhoja.

Sklici

↑ Angiosperm Phylogeny Group (2009). »An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG III« (PDF). Botanical Journal of the Linnean Society. 161 (2): 105–121. doi:10.1111/j.1095-8339.2009.00996.x. Pridobljeno 6. julija 2013.
↑ »Ni vse kaktus, kar ima bodice«. Kaktusarna : Blog posvečen kaktusom in drugim sočnicam. Pridobljeno 2. oktobra 2014.
↑ »'SOČNICE (KAKTUSI, DEBELOLISTNICE IN MLEČKI)' : Predavanje z diapozitivi«. BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI (1810-2014). 1. december 2004. Pridobljeno 2. oktobra 2014.
↑ »Novi rod brez semena«. 7dni : Uglašeni z življenjem. 19. junij 2013. Pridobljeno 2. oktobra 2014.
↑ t'Hart, H. (1997). Diversity within Mediterranean Crassulaceae. Lagascalia, 1-2, 93-100.

Glej tudi

Sočnice

[APGIII2009-1] Angiosperm Phylogeny Group (2009). »An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG III« (PDF). Botanical Journal of the Linnean Society. 161 (2): 105–121. doi:10.1111/j.1095-8339.2009.00996.x. Pridobljeno 6. julija 2013.

[2] »Ni vse kaktus, kar ima bodice«. Kaktusarna : Blog posvečen kaktusom in drugim sočnicam. Pridobljeno 2. oktobra 2014.

[3] »'SOČNICE (KAKTUSI, DEBELOLISTNICE IN MLEČKI)' : Predavanje z diapozitivi«. BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI (1810-2014). 1. december 2004. Pridobljeno 2. oktobra 2014.

[4] »Novi rod brez semena«. 7dni : Uglašeni z življenjem. 19. junij 2013. Pridobljeno 2. oktobra 2014.

[tHart1997-5] t'Hart, H. (1997). Diversity within Mediterranean Crassulaceae. Lagascalia, 1-2, 93-100.

[1]

[2]

[3]

[4]

[5]

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 {{taksonomka
-|name = Crassulaceae
+|name = Tolstičevke
 |image = Crassula_ovata_700.jpg
 |image_caption = ''Crassula ovata''
-|regnum = [[Plant]]ae (rastline)
+|regnum = [[Plantae]] (rastline)
 |unranked_divisio = [[Angiosperms]] (kritosemenke)
 |unranked_classis = [[Eudicots]]
@@ Vrstica 10: / Vrstica 10: @@
 |familia = '''Crassulaceae''' (tolstičevke)
 |familia_authority = [[Jean Henri Jaume Saint-Hilaire|J.St.-Hil.]]<ref name=APGIII2009>{{Cite journal |last=Angiosperm Phylogeny Group |year=2009 |title=An update of the Angiosperm Phylogeny Group classification for the orders and families of flowering plants: APG III |journal=Botanical Journal of the Linnean Society |volume=161 |issue=2 |pages=105–121 |url=http://onlinelibrary.wiley.com/doi/10.1046/j.1095-8339.2003.t01-1-00158.x/pdf | format= PDF |accessdate=6. julija 2013 |doi=10.1111/j.1095-8339.2009.00996.x }}</ref>
-|subdivision_ranks = Genera
+|subdivision_ranks = Rodovi
-|subdivision = ''many, see text''
+|subdivision = ''mnogo, glej besedilo''
 |}}
 [[Image:Rosularia 05660.jpg|thumb|Rosularia - cvet]]
-'''Tolstičevke''' ([[znanstveno ime]] ''Crassulaceae''), tudi '''debelolistnice''',<ref>{{navedi splet |url= http://kaktusarna.blogspot.com/2007/09/ni-vse-kaktus-kar-ima-bodice.html|title=Ni vse kaktus, kar ima bodice  |accessdate=2. oktobra 2014 |date= |format= |work= Kaktusarna : Blog posvečen kaktusom in drugim sočnicam}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.botanicni-vrt.si/napovednik-dogodkov/december-2004-v-botanicnem-vrtu|title='SOČNICE (KAKTUSI, DEBELOLISTNICE IN MLEČKI)' : Predavanje z diapozitivi |accessdate=2. oktobra 2014 |date=1. decembra 2004 |format= |work=BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI (1810-2014)}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5927847 |title=Novi rod brez semena |accessdate=2. oktobra 2014 |date=19. junija 2013 |format= |work=7dni : Uglašeni z življenjem }}</ref> so družina dvokaličnic z mesnatimi listi. V družini prevladujejo [[zel|zelnate rastline]], nekaj je še grmov, dreves in vodnih rastlin pa malo. Razširjene so po vsem svetu, najpogostejše pa so na severni polobli južni Afriki, torej v krajih s suhim in/ali hladnim podnebjem (pomanjkanje vode). Družina obsega 1,200-1,500 vrst v 34 rodovih.<ref name=tHart1997>t'Hart, H. (1997). Diversity within Mediterranean Crassulaceae. Lagascalia, 1-2, 93-100.</ref>
+'''Tolstičevke''' ([[Znanstvena klasifikacija živih bitij|znanstveno ime]] '''Crassulaceae'''), tudi '''debelolistnice''',<ref>{{navedi splet |url= http://kaktusarna.blogspot.com/2007/09/ni-vse-kaktus-kar-ima-bodice.html|title=Ni vse kaktus, kar ima bodice  |accessdate=2. oktobra 2014 |date= |format= |work= Kaktusarna : Blog posvečen kaktusom in drugim sočnicam}}</ref><ref>{{navedi splet |url= http://www.botanicni-vrt.si/napovednik-dogodkov/december-2004-v-botanicnem-vrtu|title='SOČNICE (KAKTUSI, DEBELOLISTNICE IN MLEČKI)' : Predavanje z diapozitivi |accessdate=2. oktobra 2014 |date=1. decembra 2004 |format= |work=BOTANIČNI VRT UNIVERZE V LJUBLJANI (1810-2014)}}</ref><ref>{{navedi splet |url=http://www.7dni.com/v1/default.asp?kaj=2&id=5927847 |title=Novi rod brez semena |accessdate=2. oktobra 2014 |date=19. junija 2013 |format= |work=7dni : Uglašeni z življenjem }}</ref> so družina [[dvokaličnic|dvokaličnice]] z mesnatimi [[rastlinski list|listi]]. V družini prevladujejo [[zel|zelnate rastline]], nekaj je še [[grm]]ov, [[drevo|dreves]] in vodnih rastlin pa malo. Razširjene so po vsem svetu, najpogostejše pa so na severni polobli južni Afriki, torej v krajih s suhim in/ali hladnim podnebjem (pomanjkanje vode). Družina obsega 1,200-1,500 vrst v 34 rodovih.<ref name=tHart1997>t'Hart, H. (1997). Diversity within Mediterranean Crassulaceae. Lagascalia, 1-2, 93-100.</ref>
 Nobena vrsta ni pomembna kmetijska rastlina, pogoste pa so kot okrasna [[lončnica]], saj so nenavadnega videza in potrebujejo le skromno nego. Priljubljena vrsta je npr. [[kalanhoja]].
 ==Sklici==
-{{refsez}}
+{{sklici}}
 ==Glej tudi==