Minimalni supersimetrični standardni model: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Addbot (pogovor | prispevki)
m Bot: Migracija 7 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q593810
m m/dp/popravki/+ktgr
Vrstica 1: Vrstica 1:
'''Minimalni supersimetrični standardni model''' ali MSSM (Minimal Supersymmetric Standard Model) je razširitev [[Standardni model|Standardnega modela]] z uporabo [[supersimetrija|supersimetrije]]. V Minimalnem supersimetričnem standardnem modelu ima vsak delec svojega [[superpartner]]ja. Doslej še niso odkrili nobenega delca, ki bi bil superpartner znanemu delcu. Če bodo našli superpartnerje znanim delcem, se bo fizika močno približala [[teorija velikega poenotenja|teoriji velikega poenotenja]] in potrditvi [[teorija superstrun|teorije superstrun]]. Standardni model je bil doslej zelo uspešen način razvrščanja delcev, ki pa z uvedbo supersimetrije potrebuje novo obliko. Minimalni supersimetrični standardni model je samo najenostavnejša oblika razširitve Standardnega modela. Standardni model vsebuje nekaj problemov, ki jih ne moremo rešiti v okviru samega modela. Prvi problem je masa [[nevtrino|nevtrina]]. Po Standardnem modelu, naj bi imel nevtrino maso enako nič. Novejša odkritja pa potrjujejo, da ima nevtrino maso različno od nič. Velik problem Standardnega modela je tudi vključitev [[težnost|gravitacije]] v model.
'''Minimalni supersimetrični standardni model''' ali MSSM ({{jezik-en|Minimal Supersymmetric Standard Model}}) je razširitev [[standardni model|standardnega modela]] z uporabo [[supersimetrija|supersimetrije]]. V minimalnem supersimetričnem standardnem modelu ima vsak delec svojega [[superpartner]]ja. Doslej še niso odkrili nobenega delca, ki bi bil superpartner znanemu delcu. Če bodo našli superpartnerje znanim delcem, se bo fizika močno približala [[teorija velikega poenotenja|teoriji velikega poenotenja]] in potrditvi [[teorija superstrun|teorije superstrun]]. Standardni model je bil doslej zelo uspešen način razvrščanja delcev, ki pa z uvedbo supersimetrije potrebuje novo obliko. Minimalni supersimetrični standardni model je samo najenostavnejša oblika razširitve standardnega modela. Standardni model vsebuje nekaj problemov, ki jih ne moremo rešiti v okviru samega modela. Prvi problem je masa [[nevtrino|nevtrina]]. Po standardnem modelu, naj bi imel nevtrino maso enako nič. Novejša odkritja pa potrjujejo, da ima nevtrino maso različno od nič. Velik problem standardnega modela je tudi vključitev [[težnost|gravitacije]] v model.


Minimalni supersimetrični standardni model je bil predlagan v letu [[1981]].
Minimalni supersimetrični standardni model je bil predlagan v letu [[1981 v znanosti|1981]].


{| class="wikitable" style="background:none"
{| class="wikitable" style="background:none"
!delec v Standardnem modelu
!delec v standardnem modelu
!delec
!delec
!oznaka
!oznaka
Vrstica 75: Vrstica 75:


== Zunanje povezave ==
== Zunanje povezave ==

* [http://hamilton.uchicago.edu/~sethi/Teaching/P487-S2003/MSSMnausheen.pdf Minimalni supersimetrični standardni model] {{ikona en}}
* [http://hamilton.uchicago.edu/~sethi/Teaching/P487-S2003/MSSMnausheen.pdf Minimalni supersimetrični standardni model] {{ikona en}}


{{fizikalna škrbina}}


[[Kategorija: Supersimetrija]]
[[Kategorija:Supersimetrija]]
[[Kategorija:Fizika delcev]]
[[Kategorija:Fizika delcev]]
[[Kategorija:1981 v znanosti]]
{{phys-stub}}

Redakcija: 14:21, 12. september 2014

Minimalni supersimetrični standardni model ali MSSM (angleško Minimal Supersymmetric Standard Model) je razširitev standardnega modela z uporabo supersimetrije. V minimalnem supersimetričnem standardnem modelu ima vsak delec svojega superpartnerja. Doslej še niso odkrili nobenega delca, ki bi bil superpartner znanemu delcu. Če bodo našli superpartnerje znanim delcem, se bo fizika močno približala teoriji velikega poenotenja in potrditvi teorije superstrun. Standardni model je bil doslej zelo uspešen način razvrščanja delcev, ki pa z uvedbo supersimetrije potrebuje novo obliko. Minimalni supersimetrični standardni model je samo najenostavnejša oblika razširitve standardnega modela. Standardni model vsebuje nekaj problemov, ki jih ne moremo rešiti v okviru samega modela. Prvi problem je masa nevtrina. Po standardnem modelu, naj bi imel nevtrino maso enako nič. Novejša odkritja pa potrjujejo, da ima nevtrino maso različno od nič. Velik problem standardnega modela je tudi vključitev gravitacije v model.

Minimalni supersimetrični standardni model je bil predlagan v letu 1981.

delec v standardnem modelu delec oznaka spin parnost R superpartner oznaka spin parnost R
fermion kvark +1 skvark 0 -1
lepton +1 slepton 0 -1
bozon W 1 +1 wino -1
B 1 +1 bino -1
gluon 1 +1 gluino -1
Higgsov bozon Higgsov bozon 0 +1 higsino -1

Zunanje povezave