Burska koza: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 06:54, 2. avgust 2014

Burska koza je v tujerodna pasma koz. Izvirajo iz Južne Afrike, kjer so jih vzrejali zaradi okusnega in zdravega mesa. Odrasle burske koze tehtajo med 80-110kg. Telo in sprednji del glave imajo bele barve, glava ter vrat pa sta rjava. Prepoznavne so tudi po spuščenih ušesih ter krajših nogah.

Glej tudi

Zunanje povezave

Wikimedijina zbirka ponuja več predstavnostnega gradiva o temi: Burska koza.

Ta zoološki članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 [[Slika:Boerbok.jpg|thumb|250px|Samec burske koze]]
+'''Burska koza''' je v tujerodna [[pasma]] [[koza|koz]]. Izvirajo iz Južne Afrike, kjer so jih vzrejali zaradi okusnega in zdravega mesa.
+Odrasle burske koze tehtajo med 80-110kg. Telo in sprednji del glave imajo bele barve, glava ter vrat pa sta rjava. Prepoznavne so tudi po spuščenih ušesih ter krajših nogah.
-Izvirno ime burske koze je afriška navadna koza. Prvotne populacije burskih koz so nastale pri južnoafriških nomadskih plemenih. Na določeni stopnji nenačrtnega križanja s kozami iz Evrope, nizozemskih kolonij Indije in vzhodne Azije se je v zgodnjih 40. letih 19. stoletja začela izoblikovati današnja burska koza (ang. Boer goat). Ime pasme samo nakazuje, da so to pasmo izoblikovali Buri, nizozemski naseljenci v južnem delu Afrike. Beseda boer po nizozemsko pomeni kmetija. V južnoafriški regiji Vzhodni Cape so se evropski priseljenci odločili, kakšne koze želijo rediti. Določili so želen tip, barvo, dlako in konfromacijo. Iz obstoječe populacije so s selekcijo izoblikovali današnjo bursko kozo v mesnem tipu. Temu tipu pravijo tudi oplemenjena burska koza (ang. improved Boer goat). Nekatera lokalna plemena v tem delu Afrike še vedno redijo bursko kozo v osnovnem tipu (ang. unimproved Boer goat), ki jo tudi molzejo za samooskrbo z mlekom. Burska pasma izvira iz področij s suhim subtropskim do mediteranskim podnebjem in je dobro prilagojena na vroča in sušna obdobja. Zaradi velikih gnezd, celoletne plodnosti, robustnosti in odlične omišičenosti se je pasma razširila po celem svetu, tudi v Slovenijo. To pasmo koz nismo uvozili direktno z vroče celine ampak predvsem iz Avstrije in Nemčije. Zaradi tujega izvora in kratkega časa reje pri nas, uvrščamo bursko pasmo koz v skupino tujerodnih pasem.
-Živali so bele barve z rdeče rjavo močno glavo in dolgimi, povešenimi ušesi, ki se vihajo. Nosna linija je bela. Telo je precej čokato in enakomerno poraslo s kratko in gladko dlako. Pri kozlih so dlake na vratu in pod repom nekoliko daljše. Zaželena je pigmentirana koža na delih telesa, ki niso porasli z dlako - na glavi in pod repom. Vse živali so rogate. Rogovi so močni, ne predolgi in se v loku počasi spuščajo nazaj. Rogovi so temno obarvani. Temno so obarvani tudi parklji. Glava je močna z izbočeno nosno linijo (ovnova glava) in širokimi usti. Vrat je srednje dolg, proti telesu se spušča v ravni liniji. Hrbtna linija je ravna. Živali so robustne in močne - mišičaste. Značilne koščenosti za koze ni opaziti. Prsni koš je širok in dobro razvit. Reberni lok je izrazit. Križ ne sme biti preveč podrt. Noge so kratke, omišičene z dolgimi in globokimi stegni ter zadnjimi četrtinami. Vime pri kozah je dobro pripeto. Seski so enakomerno razviti, ne predolgi. Moda kozlov naj bi imela obseg vsaj 25 cm. Kozli tehtajo od 100 do 130 kg, koze od 70 do 80 kg. Zaradi kratkih nog in čokatosti, izgleda da so živali nizke, a v resnici dosegajo koze višino vihra od 60 do 70 cm in kozli od 70 do 90 cm.
-Mladice dosežejo spolno zrelost okoli enega leta starosti. Kozli lahko plodijo že mnogo prej, a mladi kozli niso tako uspešni kot starejši in jih ni dobro prehitro obremenjevati z velikim številom koz. Zrelost mladic in mladih kozlov za pripuste je v veliki meri odvisna od ustrezne oskrbe (prehrana in zdravstveno stanje). V primeru dobre oskrbe so lahko pripusti tudi prej pri starosti od osem do deset mesecev. Koze burske pasme so v Južnoafriški republiki poliestrične (plodne celo leto) z viškom spolne aktivnosti v jeseni. V spomladanskem in poletnem času je spolni žar kozlov slabši, slabša je tudi kakovost semena in intenzivnost prska. Prisotnost kozla poveča intenzivnost prska ali celo nastop prska. Na poliestričnost močno vpliva oddaljenost od ekvatorja. Slovenija je od ekvatorja oddaljena bolj kot Južnoafriška republika, zato je moč pričakovati nekoliko krajše obdobje spolne aktivnosti v jeseni in zimi ter slabšo spolno aktivnost spomladi in poleti. Kozlov vonj ni tako izrazit kot pri drugih pasmah pri nas. Primerna oskrba omogoča tehnologijo s kontinuiranimi jaritvami. V dveh letih lahko koze jarijo tudi trikrat. Burska koza običajno jari dva kozliča, ki zaradi dobre mlečnosti matere dobro priraščata. Trojčki niso redkost. Materinski nagon koz je dober in ta pasma je znana po majhnih izgubah kozličev do odstavitve.
-Zahvaljujoč poliestričnosti in velikim gnezdom je mogoče s to pasmo prirediti največ mesa kozličev. Kozliče pitamo na višjo težo kot pri ostalih pasmah koz pri nas: kozliče do 35-40 kg, kozice pa do 30-35 kg.
-Število koz burske pasme se povečuje vse od prvih uvozov v Slovenijo v 90 letih prejšnjega stoletja. Po zastopanosti se burska pasma uvršča na drugo mesto za slovensko srnasto pasmo. V obdobju 2006 je v kontroli porekla in proizvodnje jarilo 1135 koz burske pasme. Rezultati (plodnost in rodnost, ter rast) kažejo v povprečju 1,75 rojenih kozličev na gnezdo in 1,9 rojenih kozličev na kozo na leto. V kontrolo so praviloma vključene živali boljših rejcev in predstavljene rezultate ni možno posplošiti na celotno populacijo koz burske pasme pri nas. Rejski cilji pri burski pasmi so usmerjeni v ohranitev pasme v mesnem tipu in pri tem v povprečju dosegati 250 dni med dvema jaritvama oziroma tri jaritve v dveh letih, 1,9 kozliča na gnezdo, ki ob primerni oskrbi in prehrani do odstavitve priraščajo po 300 g/dan in so dobro omišičeni. Zaradi dobre rasti in omišičenosti, se lahko kozli burske pasme uporabljajo tudi za gospodarsko križanje z drugimi pasmami koz. Potomci iz gospodarskega križanja so namenjeni izključno za prirejo mesa in niso primerni za nadalnjo vzrejo čistopasemskih plemenskih živali.
-Burske koze so znane po tem, da rade obirajo grmičevje, saj se pasejo "od zgoraj navzdol". Kljub temu, da se živali te pasme ne morejo tako spretno vzpenjati kot ostale koze, lahko s to pasmo pripomoremo k prerečevanju zaraščanja zemljišč ali ponovni rekultivaciji opuščenih in zaraščenih zemljišč. V obroku lahko zasledimo tudi do dve tretjini listja in vejeva. Mirnejši temperament od drugih pasem koz pri nas in drugačen način paše omogočata uspešno kombinirano pašo z ovcami in govedom.
 == Glej tudi ==