Ljudska glasba: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 12:51, 11. maj 2014

Ljudska glasba (tradicionalna glasba, včasih tudi etno-glasba) je tradicionalna, večinoma ustno prenešena glasba raznih ljudstev, kulturnih ali etničnih skupin. Značilna je za regionalno kulturo. Obsega njihovo vokalno (pesmi), inštrumentalno in plesno glasbo. Ljudska glasba lahko daje tudi značilnosti moderni zabavni glasbi. Je odsev življenja temeljnih plasti etničnih skupin, kar vključuje delavski, kmečki ali obrtniški stan. Lahko predstavlja folklorno izročilo preteklosti, delno pa lahko nastaja tudi v današnjem času. Bistvo tovrstne umetnosti je, da je v kolektivni lasti vsega ljudstva, ki jo iz roda v rod ohranja, lahko pa tudi spreminja ali segmentarno opušča. Avtorji so večinoma pozabljeni in zato neznani (ponarodelost), tvorec je lahko posameznik ali pa skupina; šolane ali neizobražene osebe. Prav tako ni pomembno, ali je taka glasba izvirna ali prevzeta od drugih (večinoma sosednjih) ljudstev, pa tudi iz umetne glasbe. Značilno je, da jo ljudstvo v svojem okolju (družina, vaška skupnost, obrtniška delavnica) sprejme za svojo in njeno vsebino prenaša po ustnem izročilu. V slovenskem kulturnem prostoru so največ ljudske glasbe prenašali in izvajali potujoči, krajevni ter vaški godci. Prihajali so v vasi in mesta ob raznih prilikah, ob praznovanjih, ženitovanjih, veselicah, sejmih, godovanjih ter sezonskih delih.

Glasbila v slovenski ljudski pesmi

Slovenski ljudski pevci so svojo glasbo izvajali na ljudska glasbila, kot so:

oprekelj
gosli
bordunske citre
trstenke
ljudske različice prečnih flavt (straniščica, žvegla)
piščali dvojnice ali vidalice
lokalne različice dud
harmonika, citre, klarinet, tamburice...

Starejša in preprostejša glasbila (dvojnice, piščali, borduske citre, nekatere vrste dud) so si godci pogosto izdelovali sami. Zahtevnejša so izdelovali posebni mojstri (harmonika, citre, žvegla) ali pa so jih godci kupovali v trgovinah. Nabor glasbil, s katerimi so ustvarjali ljudski godci, se je od nekdaj spreminjal s časom, dostopnostjo (novih) glasbil, ter različnimi glasbenimi vplivi.

Veda, ki se ukvarja z ljudsko glasbo, je etnomuzikologija.

Posnetki

Barbara Allen

Barbara Allen je tradicionalna ljudska balada.

Home on the Range

Posnetek pesmi iz kaznilnice Raiford, Florida, 1939.

La Partida

Poje Enrico Caruso.

Imate z zagonom datotek težave? Poskusite si pomagati s pomočjo za predstavnostno gradivo.

Zunanje povezave

Seznam ljudskih pesmi iz celega sveta

Ta članek o glasbi je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-'''Ljudska glasba''' (tudi '''etno-glasba''') je [[tradicija|tradicionalna]], večinoma ustno prenešena [[glasba]] raznih [[ljudstvo|ljudstev]] ali manjših skupin. Značilna je za [[regija|regionalno]] [[kultura|kulturo]]. Obsega njihovo [[vokal]]no ([[skladba|pesmi]]), [[glasbilo|inštrumentalno]] in [[ples]]no glasbo. Ljudska glasba lahko daje tudi značilnosti [[modernost|moderni]] [[zabavna glasba|zabavni glasbi]]. Je odsev življenja temeljnih plasti [[etnična skupina|etničnih skupin]], kar vključuje [[delavec|delavski]], [[kmet|kmečki]] ali [[obrt]]niški [[stan]]. Lahko predstavlja [[folklora|folklorno]] izročilo preteklosti, delno pa lahko nastaja tudi v današnjem času. Bistvo tovrstne [[umetnost]]i je, da je v kolektivni lasti vsega ljudstva, ki jo iz [[rod (sociologija)|roda]] v rod ohranja, lahko pa tudi spreminja ali segmentarno opušča. [[Avtor]]ji so večinoma pozabljeni in zato neznani ([[ponarodelost]]), tvorec je lahko posameznik ali pa skupina; [[šola]]ne ali neizobražene osebe. Prav tako ni pomembno, ali je taka glasba izvirna ali prevzeta od drugih (večinoma sosednjih) ljudstev, pa tudi iz [[umetna glasba|umetne glasbe]]. Značilno je, da jo ljudstvo v svojem okolju ([[družina]], [[vas|vaška]] skupnost, obrtniška delavnica) sprejme za svojo in njeno vsebino prenaša po ustnem izročilu. V slovenskem kulturnem prostoru so največ ljudske glasbe prenašali in izvajali potujoči, krajevni ter vaški [[godec|godci]]. Prihajali so v vasi in mesta ob raznih prilikah, ob praznovanjih, [[Ženitovanje|ženitovanjih]], [[veselica]]h, [[Sejem|sejmih]], [[god]]ovanjih ter sezonskih delih.
+'''Ljudska glasba''' (tradicionalna glasba, včasih tudi '''etno-glasba''') je [[tradicija|tradicionalna]], večinoma ustno prenešena [[glasba]] raznih [[ljudstvo|ljudstev]], kulturnih ali etničnih skupin. Značilna je za [[regija|regionalno]] [[kultura|kulturo]]. Obsega njihovo [[vokal]]no ([[skladba|pesmi]]), [[glasbilo|inštrumentalno]] in [[ples]]no glasbo. Ljudska glasba lahko daje tudi značilnosti [[modernost|moderni]] [[zabavna glasba|zabavni glasbi]]. Je odsev življenja temeljnih plasti [[etnična skupina|etničnih skupin]], kar vključuje [[delavec|delavski]], [[kmet|kmečki]] ali [[obrt]]niški [[stan]]. Lahko predstavlja [[folklora|folklorno]] izročilo preteklosti, delno pa lahko nastaja tudi v današnjem času. Bistvo tovrstne [[umetnost]]i je, da je v kolektivni lasti vsega ljudstva, ki jo iz [[rod (sociologija)|roda]] v rod ohranja, lahko pa tudi spreminja ali segmentarno opušča. [[Avtor]]ji so večinoma pozabljeni in zato neznani ([[ponarodelost]]), tvorec je lahko posameznik ali pa skupina; [[šola]]ne ali neizobražene osebe. Prav tako ni pomembno, ali je taka glasba izvirna ali prevzeta od drugih (večinoma sosednjih) ljudstev, pa tudi iz [[umetna glasba|umetne glasbe]]. Značilno je, da jo ljudstvo v svojem okolju ([[družina]], [[vas|vaška]] skupnost, obrtniška delavnica) sprejme za svojo in njeno vsebino prenaša po ustnem izročilu. V slovenskem kulturnem prostoru so največ ljudske glasbe prenašali in izvajali potujoči, krajevni ter vaški [[godec|godci]]. Prihajali so v vasi in mesta ob raznih prilikah, ob praznovanjih, [[Ženitovanje|ženitovanjih]], [[veselica]]h, [[Sejem|sejmih]], [[god]]ovanjih ter sezonskih delih.
 == Glasbila v slovenski ljudski pesmi ==
 Slovenski ljudski pevci so svojo glasbo izvajali na [[ljudska glasbila]], kot so:
-*[[trstenke]],
+*[[oprekelj]]
-*[[okarina]],
+* [[violina|gosli]]
-*[[drumelca]],
+* [[bordunske citre]]
-*[[žvegla]],
+* [[trstenke]]
+* ljudske različice [[Prečna flavta|prečnih flavt]] (straniščica, žvegla)
-*[[diple z mehom]],
+* piščali [[dvojnice]] ali vidalice
-*[[piščal]],
+* lokalne različice [[Dude|dud]]
-*[[piščal dvojnica]],
+* [[harmonika]], [[citre]], [[klarinet]], [[Tamburica|tamburice]]...
-*[[Brač (glasbilo)|brač]],
-*[[bisernica]],
-*[[oprekelj]].
+Starejša in preprostejša glasbila (dvojnice, piščali, borduske citre, nekatere vrste dud) so si godci pogosto izdelovali sami. Zahtevnejša so izdelovali posebni mojstri (harmonika, citre, žvegla) ali pa so jih godci kupovali v trgovinah. Nabor glasbil, s katerimi so ustvarjali ljudski godci, se je od nekdaj spreminjal s časom, dostopnostjo (novih) glasbil, ter različnimi glasbenimi vplivi.
-V sedanjem času se je izbor instrumentov moderniziral. Pevce običajno spremljajo [[Harmonika|harmonike]], [[klarinet]]i, [[trobenta|trobente]], [[basi]]i in razni [[sintesajzer]]ji.
 Veda, ki se ukvarja z ljudsko glasbo, je [[etnomuzikologija]].