Kemična vez: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 15:32, 12. december 2013

Kemična vez ali vez je v kemiji privlačna sila, ki povezuje atome v molekulo ali kristal. Pri številnih preprostih primerih lahko sestavo in zgradbo molekul določimo s teorijo valenčne vezi in poznavanjem oksidacijskega števila. Preproste ionske strukture lahko napovemo tudi z znanjem klasične elektrodinamike. Pri določevanju zgradbe bolj zapletenih spojin, denimo kovinskih kompleksov, pa teorija valenčne vezi odpove in moramo uporabiti postopke kvantne mehanike.

Prostorske značilnosti ter tudi energijski razpon različnih kemičnih vezi se sicer delno prekrivajo, navadno pa razlikujemo med naslednjimi vrstami kemičnih vezi:

Nekateri med kemične vezi uvrščajo tudi molekulsko ali van der Waalsovo vez, medmolekulsko silo, ki povezuje molekule (npr. H₂, O₂, N₂) v molekulski kristal. Enake vezi nastopajo tudi pri kristalih žlahtnih plinov

Skupno vsem kemičnim vezem je, da nastanejo zaradi energijsko ugodne interakcije med elektroni sosednjih atomov. Kemične vezi razlikujemo glede na to, v kolikšni meri je verjetnostna gostota elektronov lokalizirana ali delokalizirana med atomi v snovi.

Predloga:Link FA

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
-'''Kemijska vez''' ali '''vez''' je v [[kemija|kemiji]] privlačna [[sila]], ki povezuje [[atom]]e v [[molekula|molekulo]] ali [[kristal]]. Pri številnih preprostih primerih lahko sestavo in zgradbo molekul določimo s [[teorija valenčne vezi|teorijo valenčne vezi]] in poznavanjem [[oksidacijsko število|oksidacijskega števila]]. Preproste ionske strukture lahko napovemo tudi z znanjem klasične [[elektrodinamika|elektrodinamike]]. Pri določevanju zgradbe bolj zapletenih spojin, denimo [[kovina|kovinskih]] [[kompleks]]ov, pa teorija valenčne vezi odpove in moramo uporabiti postopke [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]].
+'''Kemična vez''' ali '''vez''' je v [[kemija|kemiji]] privlačna [[sila]], ki povezuje [[atom]]e v [[molekula|molekulo]] ali [[kristal]]. Pri številnih preprostih primerih lahko sestavo in zgradbo molekul določimo s [[teorija valenčne vezi|teorijo valenčne vezi]] in poznavanjem [[oksidacijsko število|oksidacijskega števila]]. Preproste ionske strukture lahko napovemo tudi z znanjem klasične [[elektrodinamika|elektrodinamike]]. Pri določevanju zgradbe bolj zapletenih spojin, denimo [[kovina|kovinskih]] [[kompleks]]ov, pa teorija valenčne vezi odpove in moramo uporabiti postopke [[kvantna mehanika|kvantne mehanike]].
-Prostorske značilnosti ter tudi [[energija|energijski]] razpon različnih kemijskih vezi se sicer delno prekrivajo, navadno pa razlikujemo med naslednjimi vrstami kemijskih vezi:
+Prostorske značilnosti ter tudi [[energija|energijski]] razpon različnih kemičnih vezi se sicer delno prekrivajo, navadno pa razlikujemo med naslednjimi vrstami kemičnih vezi:
 * [[ionska vez]]
@@ Vrstica 9: / Vrstica 9: @@
 * [[vodikova vez]]
-Nekateri med kemijske vezi uvrščajo tudi [[molekulska vez|molekulsko]] ali [[van der Waalsova sila|van der Waalsovo vez]], [[medmolekulska sila|medmolekulsko silo]], ki povezuje molekule (npr. [[vodik|H<sub>2</sub>]], [[kisik|O<sub>2</sub>]], [[dušik|N<sub>2</sub>]]) v [[molekulski kristal]]. Enake vezi nastopajo tudi pri kristalih [[žlahtni plin|žlahtnih plinov]]
+Nekateri med kemične vezi uvrščajo tudi [[molekulska vez|molekulsko]] ali [[van der Waalsova sila|van der Waalsovo vez]], [[medmolekulska sila|medmolekulsko silo]], ki povezuje molekule (npr. [[vodik|H<sub>2</sub>]], [[kisik|O<sub>2</sub>]], [[dušik|N<sub>2</sub>]]) v [[molekulski kristal]]. Enake vezi nastopajo tudi pri kristalih [[žlahtni plin|žlahtnih plinov]]
-Skupno vsem kemijskim vezem je, da nastanejo zaradi energijsko ugodne interakcije med [[elektron]]i sosednjih atomov. Kemijske vezi razlikujemo glede na to, v kolikšni meri je [[verjetnostna gostota]] elektronov lokalizirana ali delokalizirana med atomi v snovi.
+Skupno vsem kemičnim vezem je, da nastanejo zaradi energijsko ugodne interakcije med [[elektron]]i sosednjih atomov. Kemične vezi razlikujemo glede na to, v kolikšni meri je [[verjetnostna gostota]] elektronov lokalizirana ali delokalizirana med atomi v snovi.
 [[Kategorija:Atomska in molekulska fizika]]