Ljubenske potice: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m pp koord
m tn
Vrstica 4: Vrstica 4:
| image =
| image =
| alt =
| alt =
| caption = Škofjeloški pasijon
| caption =
| lat_degrees = 46 |lat_minutes = 20 |lat_seconds = 58.92 |lat_direction = N
| lat_degrees = 46 |lat_minutes = 20 |lat_seconds = 58.92 |lat_direction = N
| long_degrees= 14 |long_minutes = 50 | long_seconds= 3.65 |long_direction = E
| long_degrees= 14 |long_minutes = 50 | long_seconds= 3.65 |long_direction = E

Redakcija: 13:02, 12. november 2013

Izdelovanje ljubenskih potic
Ljubenske cvetnonedeljske butare
Zemljevid Slovenije
Zemljevid Slovenije
Zemljevid Slovenije
LegaLjubno ob Savinji, Ter, Savina, Planina, Primož pri Ljubnem
Občina Ljubno
Koordinati46°20′58.92″N 14°50′3.65″E / 46.3497000°N 14.8343472°E / 46.3497000; 14.8343472
Upravakoordinator varstva žive dediščine, Muzej novejše zgodovine Celje
RKD št. 2-00011 [1]
Pomembni datumi
Vpis v register08. avgust 2012
Razglasitev ŽMDP27. februar 2013

Ljubenske potice so butare z Ljubnega ob Savinji, katere domačini nosijo k blagoslovu na cvetno nedeljo.

Opis

Ljubenčani izdelujejo potice po najrazličnejših motivih, kot so kmečko orodje, naprave in predmete ( sekire, žage, plug, grablje, itd.), ter predmete povezane z notranjo opremo hiš, ter predmete duhovne ustvarjalnosti, kot so harmonika , kitara, trobenta, knjiga, itd. Potica mora vsebovati sedem vrst lesa; ivo, meko, božji les, tiso, bršljan, čremzo in dren.

Zgodovina

Ime je nastalo po butarah, katere so v preteklosi bile izdelane iz boljšega kruha ali peciva in zelenja. Proti koncu 19. stol. je bila navada v Ljubnem da so fanje med seboj tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k posvetitvi prinesel največjo in najtežjo potico. Ker je bil Jože Poličnik šibke postave se ni mogel kosati z močnimi vrstniki, zato se je odločil, da bo, če ne more narediti največje in najtežje, naredil najlepšo potico. Tako je leta 1887 k posvetitvi na cvetno nedeljo namesto običajnega snopa prinesel potico v obliki tesarske krošnje, to je nahrbtni zaboj za prenašanje orodja. Od takrat naprej je zamisel ostala, samo motivi se spreminjajo iz leta v leto.

Certifikati

21. februarja 2013 je bil sprejet odlok o razglasitvi izdelovanja ljubenskih potic za živo mojstrovino državnega pomena.[2] [3]

Viri in opombe

  1. »Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine«. Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013.
  2. »Ljubenske potice so butarice za cvetnico«. Slovenske novice. 25.03.2013. {{navedi novice}}: Preveri datumske vrednosti v: |date= (pomoč); Sklic ima neznan prazen parameter: |coauthors= (pomoč)
  3. »Ljubenska-potica-in-kranjska-klobasa-ponos-slovenije-in-zivi-mojstrovini«. Pridobljeno 23. marca 2013.