Ljubenske potice: Razlika med redakcijama
m pp koord |
m tn |
||
| Vrstica 4: | Vrstica 4: | ||
| image = |
| image = |
||
| alt = |
| alt = |
||
| caption = |
| caption = |
||
| lat_degrees = 46 |lat_minutes = 20 |lat_seconds = 58.92 |lat_direction = N |
| lat_degrees = 46 |lat_minutes = 20 |lat_seconds = 58.92 |lat_direction = N |
||
| long_degrees= 14 |long_minutes = 50 | long_seconds= 3.65 |long_direction = E |
| long_degrees= 14 |long_minutes = 50 | long_seconds= 3.65 |long_direction = E |
||
Redakcija: 13:02, 12. november 2013
Izdelovanje ljubenskih potic Ljubenske cvetnonedeljske butare | |
  Zemljevid Slovenije | |
| Lega | Ljubno ob Savinji, Ter, Savina, Planina, Primož pri Ljubnem Občina Ljubno |
|---|---|
| Koordinati | 46°20′58.92″N 14°50′3.65″E / 46.3497000°N 14.8343472°E |
| Uprava | koordinator varstva žive dediščine, Muzej novejše zgodovine Celje |
| RKD št. | 2-00011 [1] |
| Pomembni datumi | |
| Vpis v register | 08. avgust 2012 |
| Razglasitev ŽMDP | 27. februar 2013 |
Ljubenske potice so butare z Ljubnega ob Savinji, katere domačini nosijo k blagoslovu na cvetno nedeljo.
Opis
Ljubenčani izdelujejo potice po najrazličnejših motivih, kot so kmečko orodje, naprave in predmete ( sekire, žage, plug, grablje, itd.), ter predmete povezane z notranjo opremo hiš, ter predmete duhovne ustvarjalnosti, kot so harmonika , kitara, trobenta, knjiga, itd. Potica mora vsebovati sedem vrst lesa; ivo, meko, božji les, tiso, bršljan, čremzo in dren.
Zgodovina
Ime je nastalo po butarah, katere so v preteklosi bile izdelane iz boljšega kruha ali peciva in zelenja. Proti koncu 19. stol. je bila navada v Ljubnem da so fanje med seboj tekmovali, kdo bo na cvetno nedeljo k posvetitvi prinesel največjo in najtežjo potico. Ker je bil Jože Poličnik šibke postave se ni mogel kosati z močnimi vrstniki, zato se je odločil, da bo, če ne more narediti največje in najtežje, naredil najlepšo potico. Tako je leta 1887 k posvetitvi na cvetno nedeljo namesto običajnega snopa prinesel potico v obliki tesarske krošnje, to je nahrbtni zaboj za prenašanje orodja. Od takrat naprej je zamisel ostala, samo motivi se spreminjajo iz leta v leto.
Certifikati
21. februarja 2013 je bil sprejet odlok o razglasitvi izdelovanja ljubenskih potic za živo mojstrovino državnega pomena.[2] [3]
Viri in opombe
- ↑ »Seznam registriranih enot nesnovne kulturne dediščine«. Register nesnovne kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije. 2013.
- ↑ »Ljubenske potice so butarice za cvetnico«. Slovenske novice. 25.03.2013.
{{navedi novice}}: Preveri datumske vrednosti v:|date=(pomoč); Sklic ima neznan prazen parameter:|coauthors=(pomoč) - ↑ »Ljubenska-potica-in-kranjska-klobasa-ponos-slovenije-in-zivi-mojstrovini«. Pridobljeno 23. marca 2013.