Inercialni opazovalni sistem: Razlika med redakcijama
m Bot: Migracija 36 interwikija/-ev, od zdaj gostuje(-jo) na Wikipodatkih, na d:q192735 |
m m+/slog |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Inerciálni opazoválni sistém''' (tudi '''nèpospešêni opazoválni sistém''') je v [[fizika|fiziki]] takšen [[opazovalni sistem]], v katerem na opazovalca ne delujejo nobene [[sistemska sila|sistemske sile]]. V limiti klasične mehanike lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak sistem, ki se [[nepospešeno gibanje|giblje nepospešeno]], torej sistem, ki ne [[pospešek|pospešuje]] ali zavira in se ne [[vrtenje|vrti]]. |
'''Inerciálni opazoválni sistém''' (tudi '''nèpospešêni opazoválni sistém''' ali '''galiléjevski ~''') je v [[fizika|fiziki]] takšen [[opazovalni sistem]], v katerem na opazovalca ne delujejo nobene [[sistemska sila|sistemske sile]]. V limiti klasične mehanike lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak sistem, ki se [[nepospešeno gibanje|giblje nepospešeno]], torej sistem, ki ne [[pospešek|pospešuje]] ali zavira in se ne [[vrtenje|vrti]]. |
||
==Klasična mehanika== |
== Klasična mehanika == |
||
V [[mehanika|klasični mehaniki]] lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak opazovalni sistem, ki se [[gibanje|giblje]] s konstantno [[hitrost]]jo, a pod pogojem, da je ta hitrost zanemarljiva v primerjavi s [[hitrost svetlobe|hitrostjo svetlobe]]. V inercialnem opazovalnem sistemu veljajo [[Newtonovi zakoni gibanja]]. |
V [[mehanika|klasični mehaniki]] lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak opazovalni sistem, ki se [[gibanje|giblje]] s konstantno [[hitrost]]jo, a pod pogojem, da je ta hitrost zanemarljiva v primerjavi s [[hitrost svetlobe|hitrostjo svetlobe]]. V inercialnem opazovalnem sistemu veljajo [[Newtonovi zakoni gibanja]]. |
||
| Vrstica 7: | Vrstica 7: | ||
Opis gibanja v poljubnem inercialnem opazovalnem sistemu se z [[Galilejeva transformacija|Galilejevo transformacijo]] prevede v opis gibanja v drugem inercialnem opazovalnem sistemu, ki se giblje s stalno hitrostjo glede na prvega. |
Opis gibanja v poljubnem inercialnem opazovalnem sistemu se z [[Galilejeva transformacija|Galilejevo transformacijo]] prevede v opis gibanja v drugem inercialnem opazovalnem sistemu, ki se giblje s stalno hitrostjo glede na prvega. |
||
==Posebna teorija relativnosti== |
== Posebna teorija relativnosti == |
||
[[Posebna teorija relativnosti]] se ukvarja s primeri, ko hitrost gibanja ni zanemarljiva v primerjavi s hitrostjo svetlobe. Opis gibanja v poljubnem inercialnem opazovalnem sistemu se prevede v opis gibanja v drugem inercialnem opazovalnem sistemu, ki se giblje s stalno hitrostjo glede na prvega, z [[Lorentzova transformacija|Lorentzovo transformacijo]], ki je razširitev Galilejeve transformacije. |
[[Posebna teorija relativnosti]] se ukvarja s primeri, ko hitrost gibanja ni zanemarljiva v primerjavi s hitrostjo svetlobe. Opis gibanja v poljubnem inercialnem opazovalnem sistemu se prevede v opis gibanja v drugem inercialnem opazovalnem sistemu, ki se giblje s stalno hitrostjo glede na prvega, z [[Lorentzova transformacija|Lorentzovo transformacijo]], ki je razširitev Galilejeve transformacije. |
||
==Splošna teorija relativnosti== |
== Splošna teorija relativnosti == |
||
[[Splošna teorija relativnosti]] postavlja dodaten pogoj, ki ga mora sistem izpolnjevati, da je inercialen: sistem mora biti dovolj daleč od teles z veliko [[masa|maso]], tako da v njem ni [[težnost|gravitacijskega]] [[polje sil|polja]]. |
[[Splošna teorija relativnosti]] postavlja dodaten pogoj, ki ga mora sistem izpolnjevati, da je inercialen: sistem mora biti dovolj daleč od teles z veliko [[masa|maso]], tako da v njem ni [[težnost|gravitacijskega]] [[polje sil|polja]]. |
||
== |
== Viri == |
||
| ⚫ | |||
* Janez Strnad, ''Fizika, |
* [[Janez Strnad|Strnad, Janez]] (1977), ''Fizika, 1. del. Mehanika, toplota'', Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 18, 29. {{COBISS|ID=4171521}} |
||
| ⚫ | |||
{{phys-stub}} |
|||
{{fizikalna škrbina}} |
|||
[[Kategorija:Mehanika]] |
[[Kategorija:Mehanika]] |
||
Redakcija: 11:44, 12. maj 2013
Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile. V limiti klasične mehanike lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak sistem, ki se giblje nepospešeno, torej sistem, ki ne pospešuje ali zavira in se ne vrti.
Klasična mehanika
V klasični mehaniki lahko za inercialni opazovalni sistem vzamemo vsak opazovalni sistem, ki se giblje s konstantno hitrostjo, a pod pogojem, da je ta hitrost zanemarljiva v primerjavi s hitrostjo svetlobe. V inercialnem opazovalnem sistemu veljajo Newtonovi zakoni gibanja.
Opis gibanja v poljubnem inercialnem opazovalnem sistemu se z Galilejevo transformacijo prevede v opis gibanja v drugem inercialnem opazovalnem sistemu, ki se giblje s stalno hitrostjo glede na prvega.
Posebna teorija relativnosti
Posebna teorija relativnosti se ukvarja s primeri, ko hitrost gibanja ni zanemarljiva v primerjavi s hitrostjo svetlobe. Opis gibanja v poljubnem inercialnem opazovalnem sistemu se prevede v opis gibanja v drugem inercialnem opazovalnem sistemu, ki se giblje s stalno hitrostjo glede na prvega, z Lorentzovo transformacijo, ki je razširitev Galilejeve transformacije.
Splošna teorija relativnosti
Splošna teorija relativnosti postavlja dodaten pogoj, ki ga mora sistem izpolnjevati, da je inercialen: sistem mora biti dovolj daleč od teles z veliko maso, tako da v njem ni gravitacijskega polja.
Viri
- Strnad, Janez (1977), Fizika, 1. del. Mehanika, toplota, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 18, 29. (COBISS)
- Strnad, Janez (1981), Fizika, 3. del. Posebna teorija relativnosti, kvantna fizika, atomi, Državna založba Slovenije, Ljubljana, str. 13-15. (COBISS)
