Fevd: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
5.437 urejanj
m pp
Bostjan46 (pogovor | prispevki)
5.437 urejanj
m np-pp
Vrstica 1: Vrstica 1:
[[Slika:Sigismund fees the land Brandenburg to Frederik, April 30, 1415.jpg|thumb|right|250px|Upodobitev slovesnosti, ko je [[Sigismund Luksemburški]] leta 1415 celotno grofijo [[Brandenburg]] podelil v fevd [[Friderik I. Brandenburški|Frideriku I. ]]]]
[[Slika:Sigismund fees the land Brandenburg to Frederik, April 30, 1415.jpg|thumb|right|250px|Upodobitev slovesnosti, ko je [[Sigismund Luksemburški]] leta 1415 celotno grofijo [[Brandenburg]] podelil v fevd [[Friderik I. Brandenburški|Frideriku I. ]]]]
'''Fevd''' je oblika svobodnega [[Zajem (fevdalizem)|zajma]] in po njem je [[fevdalizem]] dobil svoje ime.<ref name="VS49">Vilfan, S. (1991): str. 49.</ref> Fevd je ob [[fevdni gospod|seniorjih]] in [[vazal]]ih eden izmed najpomembnejših elementov [[fevdalizem|fevdalizma]].<ref>Ganshof, François Louis (1944).</ref> Znjim se ustvarijo fevdna razmerja med fevdnim gospodom (seniorjem) in [[vazal]]om, ki pomenijo dolžnost vazalove zvestobe fevdnemu gospodu in dolžnost fevdnega gospoda braniti svojega vazala.<ref name="VS49"/> Če je vazal fevd oddal naprej, je po hierarhični lestvici postal fevdni gospod ali senior svojega vazala.<ref name="VS49"/>
'''Fevd''' je oblika svobodnega [[Zajem|zajma]] in po njem je [[fevdalizem]] dobil svoje ime.<ref name="VS49">Vilfan, S. (1991): str. 49.</ref> Fevd je ob [[fevdni gospod|seniorjih]] in [[vazal]]ih eden izmed najpomembnejših elementov [[fevdalizem|fevdalizma]].<ref>Ganshof, François Louis (1944).</ref> Znjim se ustvarijo fevdna razmerja med fevdnim gospodom (seniorjem) in [[vazal]]om, ki pomenijo dolžnost vazalove zvestobe fevdnemu gospodu in dolžnost fevdnega gospoda braniti svojega vazala.<ref name="VS49"/> Če je vazal fevd oddal naprej, je po hierarhični lestvici postal fevdni gospod ali senior svojega vazala.<ref name="VS49"/>


[[Evropa|Evropski]] fevdni<ref>Od fevdnih odnosov, ki so urejali razmerja med zemljiškim gospodom in vazalom, moramo ločevati fevdalna razmerja, ki so urejala odnose med plemstvom in podložniki. </ref> odnosi so se oblikovali v času, ko so [[Franki|Frankom]] vladali [[Merovingi]] in [[Karolingi]]. Že pod Merovingi se je v 7. stoletju razvil sloj plemstva, ki je od kralja pridobil veliko zemljiških posesti.<ref>Delbrück, H. (1990): str. 428, 433.</ref> Pri Frankih se je tisti, ki je fevd podelil imenoval senior (»starejši«), tisti, ki ga je prejel pa vazal.<ref>Inzko, V. (1978): str. 32.</ref> Beseda »vazal« izhaja iz [[keltščina|keltskega jezika]] in je prvotno pomenila »človeka«.<ref>Delbrück, H. (1990): str. 431.</ref> Vazalni status sicer ni nujno pomenil tudi pridobitve fevda- obstajali so namreč tudi vazali (podrejeni) brez njega.<ref>Delbrück, H. (1990): str. 434.</ref> Fevdalizem se je med Franki močno zakoreninil potem, ko je [[Karel Martel]], ki se je soočal z napadi [[Arabci|Arabcev]], ni imel dovolj finančnih sredstev, da bi pokril svojo potrebo po močni vojski, in je zaradi tega posameznim velikašem podelil cerkvi odvzeto zemljo, pri tem pa so mu morali prejemniki fevda obljubiti, da mu bodo služili z ustreznim številom vojakov.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 58.</ref> Od Frankov so se fevdni odnosi postopoma razširili po vsej Evropi. V razvitem srednjem veku je prevladal partikularizem in vez med seniorjem vazala in vazalovim vazalom je bila prekinjena, oblikovalo se je celo reklo: »Vazal mojega vazala ni moj vazal«.<ref>Primerjaj z Ganshof, F. L. (1964): str. 97.</ref>
[[Evropa|Evropski]] fevdni<ref>Od fevdnih odnosov, ki so urejali razmerja med zemljiškim gospodom in vazalom, moramo ločevati fevdalna razmerja, ki so urejala odnose med plemstvom in podložniki. </ref> odnosi so se oblikovali v času, ko so [[Franki|Frankom]] vladali [[Merovingi]] in [[Karolingi]]. Že pod Merovingi se je v 7. stoletju razvil sloj plemstva, ki je od kralja pridobil veliko zemljiških posesti.<ref>Delbrück, H. (1990): str. 428, 433.</ref> Pri Frankih se je tisti, ki je fevd podelil imenoval senior (»starejši«), tisti, ki ga je prejel pa vazal.<ref>Inzko, V. (1978): str. 32.</ref> Beseda »vazal« izhaja iz [[keltščina|keltskega jezika]] in je prvotno pomenila »človeka«.<ref>Delbrück, H. (1990): str. 431.</ref> Vazalni status sicer ni nujno pomenil tudi pridobitve fevda- obstajali so namreč tudi vazali (podrejeni) brez njega.<ref>Delbrück, H. (1990): str. 434.</ref> Fevdalizem se je med Franki močno zakoreninil potem, ko je [[Karel Martel]], ki se je soočal z napadi [[Arabci|Arabcev]], ni imel dovolj finančnih sredstev, da bi pokril svojo potrebo po močni vojski, in je zaradi tega posameznim velikašem podelil cerkvi odvzeto zemljo, pri tem pa so mu morali prejemniki fevda obljubiti, da mu bodo služili z ustreznim številom vojakov.<ref>Vilfan, S. (1991): str. 58.</ref> Od Frankov so se fevdni odnosi postopoma razširili po vsej Evropi. V razvitem srednjem veku je prevladal partikularizem in vez med seniorjem vazala in vazalovim vazalom je bila prekinjena, oblikovalo se je celo reklo: »Vazal mojega vazala ni moj vazal«.<ref>Primerjaj z Ganshof, F. L. (1964): str. 97.</ref>

Redakcija: 17:21, 4. maj 2013

Upodobitev slovesnosti, ko je Sigismund Luksemburški leta 1415 celotno grofijo Brandenburg podelil v fevd Frideriku I.

Fevd je oblika svobodnega zajma in po njem je fevdalizem dobil svoje ime.[1] Fevd je ob seniorjih in vazalih eden izmed najpomembnejših elementov fevdalizma.[2] Znjim se ustvarijo fevdna razmerja med fevdnim gospodom (seniorjem) in vazalom, ki pomenijo dolžnost vazalove zvestobe fevdnemu gospodu in dolžnost fevdnega gospoda braniti svojega vazala.[1] Če je vazal fevd oddal naprej, je po hierarhični lestvici postal fevdni gospod ali senior svojega vazala.[1]

Evropski fevdni[3] odnosi so se oblikovali v času, ko so Frankom vladali Merovingi in Karolingi. Že pod Merovingi se je v 7. stoletju razvil sloj plemstva, ki je od kralja pridobil veliko zemljiških posesti.[4] Pri Frankih se je tisti, ki je fevd podelil imenoval senior (»starejši«), tisti, ki ga je prejel pa vazal.[5] Beseda »vazal« izhaja iz keltskega jezika in je prvotno pomenila »človeka«.[6] Vazalni status sicer ni nujno pomenil tudi pridobitve fevda- obstajali so namreč tudi vazali (podrejeni) brez njega.[7] Fevdalizem se je med Franki močno zakoreninil potem, ko je Karel Martel, ki se je soočal z napadi Arabcev, ni imel dovolj finančnih sredstev, da bi pokril svojo potrebo po močni vojski, in je zaradi tega posameznim velikašem podelil cerkvi odvzeto zemljo, pri tem pa so mu morali prejemniki fevda obljubiti, da mu bodo služili z ustreznim številom vojakov.[8] Od Frankov so se fevdni odnosi postopoma razširili po vsej Evropi. V razvitem srednjem veku je prevladal partikularizem in vez med seniorjem vazala in vazalovim vazalom je bila prekinjena, oblikovalo se je celo reklo: »Vazal mojega vazala ni moj vazal«.[9]

Opombe in sklici

  1. ↑ 1,0 1,1 1,2 Vilfan, S. (1991): str. 49.
  2. ↑ Ganshof, François Louis (1944).
  3. ↑ Od fevdnih odnosov, ki so urejali razmerja med zemljiškim gospodom in vazalom, moramo ločevati fevdalna razmerja, ki so urejala odnose med plemstvom in podložniki.
  4. ↑ Delbrück, H. (1990): str. 428, 433.
  5. ↑ Inzko, V. (1978): str. 32.
  6. ↑ Delbrück, H. (1990): str. 431.
  7. ↑ Delbrück, H. (1990): str. 434.
  8. ↑ Vilfan, S. (1991): str. 58.
  9. ↑ Primerjaj z Ganshof, F. L. (1964): str. 97.

Viri

  • Delbrück, Hans (1990). The Barbarian Invasions, Vol. 2. Univesrity of Nebraska.
  • Ganshof, François Louis (1944). Qu'est-ce que la féodalité.
  • Ganshof, François Louis (1964). Feudalism. Toronto Press
  • Inzko, Valentin (1978). Zgodovina Slovencev: Od začetkov do 1918 Družba sv. Mohorja
  • Vilfan, Sergij (1991). Uvod v pravno zgodovino. Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana.
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Fevd&oldid=4031417«