Božidar Kantušer: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 16:39, 25. marec 2013

Božidar Kantušer, slovenski skladatelj, * 5. december 1921, Pavlovski Vrh, † 9. maj 1999, Pariz.

Kompozicijo je študiral pri Srečku Koporcu v Ljubljani. Od leta 1950 je živel v Parizu, kjer se je tudi izpopolnjeval pri Olivieru Messiaenu. Deloval je med Parizom in Ljubljano. Bil je ustanovni član informativnega centra B.I.M.C.^[1] ki ga je vodil od leta 1968 do 1999, in ki se zdaj po njemu imenuje, v okviru knjižnice Médiathèque Hector Berlioz v Parizu. Bil je poročen z ameriško slikarko Grace Renzi. Kantušer je avtor mnogih komornih in simfoničnih skladb. Rokopisi njegovih skladb so shranjeni v knjižnici Library of Congress v Washingtonu. Pokopan je na pokopališču Père Lachaise v Parizu.

Glasba

Glavni članek: Seznam skladb Božidarja Kantušerja.

Opombe in reference

↑ Mednarodna knjižnica za sodobno glasbo (v francoščini : Bibliothèque Internationale de Musique contemporaine) je bila neprofitno društvo v interesu promoviranja sodobne glasbe.

Viri

Howard, Godfrey (1988). Paris: the essential city. David & Charles Publishers plc. ISBN 0-7153-9153-4. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |city= (predlagano je |location=) (pomoč)
Križnar, Franc (1997). Sto slovenskih skladateljev. Prešernova družba, Vrba. ISBN 961-6186-28-0. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |city= (predlagano je |location=) (pomoč)
Koter, Darja (2012). Slovenska glasba 1918 - 1991. Študentska založba. ISBN 978-961-242-560-9. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |city= (predlagano je |location=) (pomoč)

Guth, Paul ; Jean-Marie Marcel (1954). L'académie imaginaire. Librairie Plon, Paris.
Honegger, Marc (1970). Dictionnaire de la musique : les hommes et leurs œuvres volume 1. Bordas, Paris.
Kovačević, Krešimir (1974). Muzička enciklopedija (2. izdaja). Jugoslavenski leksikografski zavod, Zagreb.
Javornik, Marjan ; Dermastia, Alenka (1990). Enciklopedija Slovenije (4. zvezek). Založba Mladinska knjiga, Ljubljana.
Karlin, Klemen (2003). Božidar Kantušer und sein Orgelwerk. Universität für Musik und darstellende Kunst, Wien.

Glej tudi

Zunanje povezave

Ta članek o skladatelju je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

{{subst:#if:Kantušer, Božidar|}} [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1921}}

|| UNKNOWN | MISSING = Neznano leto rojstva {{subst:#switch:{{subst:uc:1999}}||LIVING=(živeči ljudje)}}
| #default = Rojeni leta 1921

}}]] [[Kategorija:{{subst:#switch:{{subst:uc:1999}}

|| LIVING  = Živeči ljudje
| UNKNOWN | MISSING  = Neznano leto smrti
| #default = Umrli leta 1999

}}]]

[1] Mednarodna knjižnica za sodobno glasbo (v francoščini : Bibliothèque Internationale de Musique contemporaine) je bila neprofitno društvo v interesu promoviranja sodobne glasbe.

[1]

@@ Vrstica 2: / Vrstica 2: @@
 '''Božidar Kantušer''', [[Slovenci|slovenski]] [[skladatelj]], * [[5. december]] [[1921]], [[Pavlovski Vrh]], † [[9. maj]] [[1999]], [[Pariz]].
-[[glasbena kompozicija|Kompozicijo]] je študiral pri [[Srečko Koporc|Srečku Koporcu]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Od leta 1950 je živel v Parizu, kjer se je tudi izpopolnjeval pri [[Olivier Messiaen|Olivieru Messiaenu]]. Deloval je med Parizom in Ljubljano. Bil je ustanovni član informativnega centra B.I.M.C.<ref>Mednarodna knjižnica za sodobno glasbo (v francoščini : Bibliothèque Internationale de Musique contemporaine) je bila [[društvo|neprofitno]] društvo v interesu promoviranja sodobne glasbe.</ref> ki ga je vodil od leta [[1968]] do 1999, in ki se zdaj po njemu imenuje, v okviru knjižnice ''Médiathèque [[Hector Berlioz]]'' v Parizu. Bil je poročen z ameriško [[Slikar|slikarko]] [[Grace Renzi]]. Kantušer je avtor mnogih [[komorna glasba|komornih]] in [[simfonična glasba|simfoničnih]] skladb. Rokopisi njegovih skladb so shranjeni v knjižnici Library of Congress v [[Washington, D.C.|Washington]]u. Pokopan je na pokopališču [[Pokopališče Père Lachaise|Père Lachaise]] v Parizu.
+[[glasbena kompozicija|Kompozicijo]] je študiral pri [[Srečko Koporc|Srečku Koporcu]] v [[Ljubljana|Ljubljani]]. Od leta 1950 je živel v Parizu, kjer se je tudi izpopolnjeval pri [[Olivier Messiaen|Olivieru Messiaenu]]. Deloval je med Parizom in Ljubljano. Bil je ustanovni član informativnega centra B.I.M.C.<ref>Mednarodna knjižnica za sodobno glasbo (v francoščini : [[:fr:Bibliothèque Božidar Kantušer|Bibliothèque Internationale de Musique contemporaine]]) je bila [[društvo|neprofitno]] društvo v interesu promoviranja sodobne glasbe.</ref> ki ga je vodil od leta [[1968]] do 1999, in ki se zdaj po njemu imenuje, v okviru knjižnice ''Médiathèque [[Hector Berlioz]]'' v Parizu. Bil je poročen z ameriško [[Slikar|slikarko]] [[Grace Renzi]]. Kantušer je avtor mnogih [[komorna glasba|komornih]] in [[simfonična glasba|simfoničnih]] skladb. Rokopisi njegovih skladb so shranjeni v knjižnici Library of Congress v [[Washington, D.C.|Washington]]u. Pokopan je na pokopališču [[Pokopališče Père Lachaise|Père Lachaise]] v Parizu.
 ==Glasba==