Wolff-Parkinson-Whiteov sindrom: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Pregledujte zgodovino interaktivno
← Starejše urejanjeNovejše urejanje →
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
VizualnoVikibesedilo
KocjoBot (pogovor | prispevki)
Boti
303.341 urejanj
m →‎Sklici: re-temp, replaced: {{reflist → {{opombe AWB
Vrstica 67: Vrstica 67:
[[en:Wolff–Parkinson–White syndrome]]
[[en:Wolff–Parkinson–White syndrome]]
[[es:Síndrome de Wolff-Parkinson-White]]
[[es:Síndrome de Wolff-Parkinson-White]]
[[fa:نشانگان ولف–پارکینسون–وایت]]
[[fi:Wolff-Parkinson-Whiten oireyhtymä]]
[[fi:Wolff-Parkinson-Whiten oireyhtymä]]
[[fr:Syndrome de Wolff-Parkinson-White]]
[[fr:Syndrome de Wolff-Parkinson-White]]

Redakcija: 23:18, 18. april 2012

Wolff–Parkinson–Whiteov sindrom
Značilen val delta pri osebi z WPW. Viden je tudi kratek interval PR.
Specialnostkardiologija uredi v wikpodatkih
Klasifikacija in zunanji viri
MKB-10I45.6
MKB-9426.7
OMIM194200
DiseasesDB14186
eMedicineemerg/644 med/2417
MeSHC14.280.067.780.977

Wolff–Parkinson–Whiteov sindrom (sindrom WPW, WPW-sindrom) je preekscitacijski sindrom srčnih prekatov (ventriklov) zaradi dodatne (akcesorne) poti, imenovane Kentov snop. Ta dodatna pot je anomalna električna povezava od preddvorov (atrijev) do prekatov. Sindrom WPW je oblika atrioventrikularne krožeče tahikardije.

Incidenca sindroma WPW v splošnem prebivalstvu znaša od 0,1% do 0,3%.[1][2][3]

Čeprav večina oseb s Kentovim snopom ostane vse življenje asimptomatična, spremlja sindrom nevarnost nenadne smrti. Nenadna smrt zaradi sindroma WPW je redka (incidenca manj kot 0,6%[3][4]) in je posledica učinka dodatne poti na tahiaritmije pri teh osebah.

Sklici

  1. ↑ Rosner MH, Brady WJ Jr, Kefer MP, Martin ML. (1999). »Electrocardiography in the patient with the Wolff–Parkinson–White syndrome: diagnostic and initial therapeutic issues«. American Journal of Emergency Medicine. 17 (7): 705–14. doi:10.1016/S0735-6757(99)90167-5. PMID 10597097.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  2. ↑ Sorbo MD, Buja GF, Miorelli M, Nistri S, Perrone C, Manca S, Grasso F, Giordano GM, Nava A. (1995). »The prevalence of the Wolff–Parkinson–White syndrome in a population of 116,542 young males«. Giornale Italiano di Cardiologia (v italijanščina). 25 (6): 681–7. PMID 7649416.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  3. ↑ 3,0 3,1 Munger TM, Packer DL, Hammill SC, Feldman BJ, Bailey KR, Ballard DJ, Holmes DR Jr, Gersh BJ. (1993). »A population study of the natural history of Wolff–Parkinson–White syndrome in Olmsted County, Minnesota, 1953–1989«. Circulation. 87 (3): 866–73. PMID 8443907.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
  4. ↑ Fitzsimmons PJ, McWhirter PD, Peterson DW, Kruyer WB (2001). »The natural history of Wolff–Parkinson–White syndrome in 228 military aviators: a long-term follow-up of 22 years«. American Heart Journal. 142 (3): 530–6. doi:10.1067/mhj.2001.117779. PMID 11526369.{{navedi časopis}}: Vzdrževanje CS1: več imen: seznam avtorjev (povezava)
Pridobljeno iz »https://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Wolff-Parkinson-Whiteov_sindrom&oldid=3439293«