Znanstvena metoda: razlika med redakcijama

Bistvo znanstvene metode je najprej v natančnem opisu pojava, zato da ne bi nastal dvom o tem za kaj gre. Nato se postavi hipoteza oziroma predpostavka, kar pomeni, da v naprej poskušamo povedati kako si opazovan pojav razlagati. Na podlagi postavljene hipoteze naredimo napoved rezultatov in nato izvedemo preizkus, da ugotovimo, kako se napoved ujema z realnostjo. Poskus je bistven del znastvene metode, ključno pa je tudi, da je ponovljiv in lahko vsak pride do podobnih rezultatov in zaključkov. V veliko primerih je mogoče znastveno metodo uporabiti na opisan načinačin, včasih pa ne moremo izvesti poizkusa, na običajen način naprimerprimer v [[astronomija|astronomiji]], ker imamo na voljo le opzavonajeopazovanje, zato poskušamo hipotezo postaviti na način, da bi zajela čim večji krog pojavov in se skladatiskladala zs podatki, pridobljeminipridobljenimi iz opazovanj. Pri tem nam lahko pomaga povezovanje obstoječega znanja.