Robanov kot: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
Amazone7 (pogovor | prispevki)
Brez povzetka urejanja
Vrstica 11: Vrstica 11:
[[Slika:RobanovKot KmetijaRoban.JPG|250px|thumb|Robanova kmetija leži na nadmorski višini 670m. Posestvo meri 560 ha.]]
[[Slika:RobanovKot KmetijaRoban.JPG|250px|thumb|Robanova kmetija leži na nadmorski višini 670m. Posestvo meri 560 ha.]]
[[Slika:RobanovKot23 jun 2007 45.JPG|250px|thumb|Robanov kot je zaradi ohranjene narave od leta 1987 razglašen za krajinski park.]]
[[Slika:RobanovKot23 jun 2007 45.JPG|250px|thumb|Robanov kot je zaradi ohranjene narave od leta 1987 razglašen za krajinski park.]]
[[Slika:Molicka Planina 1.jpg|250px|thumb|Molička peč, pastirska koča in kapela na skali v ozadju.]]
Kmetije so v Robanovem kotu že okoli 1000 let, kar dokazujejo hišna imena, saj jih v današnji obliki najdemo že v [[urbar]]ju iz leta [[1426]]: ''Govčeva kmetija'', ''Roban'', ''Vršnik'', ''Haudej'', ''Knez'', ''zgornji in spodnji Bevšek''. V bližini kmetij so njive, [[travnik]]i in [[pašnik]]i, obdaja pa jih [[gozd]] sredi katerega so si predniki izsilili življenjski prostor. V stavbnem izročilu, narečju in ohranjenih običaji se opazi veliko [[Koroška|koroških]] posebnosti. Do leta [[1894]], ko ni bilo ceste med [[Ljubno|Ljubnim]] in Solčavo, so se Solčavani preko Pavličevega sedla in Črne povezovali s Korošci.
Kmetije so v Robanovem kotu že okoli 1000 let, kar dokazujejo hišna imena, saj jih v današnji obliki najdemo že v [[urbar]]ju iz leta [[1426]]: ''Govčeva kmetija'', ''Roban'', ''Vršnik'', ''Haudej'', ''Knez'', ''zgornji in spodnji Bevšek''. V bližini kmetij so njive, [[travnik]]i in [[pašnik]]i, obdaja pa jih [[gozd]] sredi katerega so si predniki izsilili življenjski prostor. V stavbnem izročilu, narečju in ohranjenih običaji se opazi veliko [[Koroška|koroških]] posebnosti. Do leta [[1894]], ko ni bilo ceste med [[Ljubno|Ljubnim]] in Solčavo, so se Solčavani preko Pavličevega sedla in Črne povezovali s Korošci.



Redakcija: 22:25, 22. marec 2012

Robanov kot
Podobno kot Logarsko dolino, je tudi Robanov kot v zadnji ledeni dobi preoblikoval ledenik in pustil za sabo sledi v obliki moren.

Robanov kot je ledeniška dolina in naselje v Zgornji Savinjski dolini, na poti med Lučami in Solčavo. Naselje Robanov Kot (680 m) leži ob reki Savinji, pripadajo pa mu tudi posamezne samotne kmetije na pobočjih Raduhe (2062m) in Strelovca (1763m). Dolina Robanov kot pa sega do vznožja Ojstrice (2350 m), obkrožajo pa jo še vrhovi Krofička (2083 m), Križevnik (1909 m) in Molička peč (2029 m).

Robanov kot sicer geografsko pripada Zgornji Savinjski dolini, sicer pa je področje bolj vezano na bližnjo Koroško, posebej po odprtju mejnega prehoda na Pavličevem sedlu. Sosednja ledeniška dolina je turistično še bolj poznana Logarska dolina.

Nastanek doline

Dolino je izoblikoval ledenik v ledeni dobi, ki je zapustil veliko sipkega gradiva. Hudourniški potok Bela ga ob deževjih odnaša v Savinjo. Vode z melišč in grap nanašajo grušč in zasipavajo gozdove in pašnike.

Kmetije

Slika:RobanovKot KmetijaRoban.JPG
Robanova kmetija leži na nadmorski višini 670m. Posestvo meri 560 ha.
Robanov kot je zaradi ohranjene narave od leta 1987 razglašen za krajinski park.
Slika:Molicka Planina 1.jpg
Molička peč, pastirska koča in kapela na skali v ozadju.

Kmetije so v Robanovem kotu že okoli 1000 let, kar dokazujejo hišna imena, saj jih v današnji obliki najdemo že v urbarju iz leta 1426: Govčeva kmetija, Roban, Vršnik, Haudej, Knez, zgornji in spodnji Bevšek. V bližini kmetij so njive, travniki in pašniki, obdaja pa jih gozd sredi katerega so si predniki izsilili življenjski prostor. V stavbnem izročilu, narečju in ohranjenih običaji se opazi veliko koroških posebnosti. Do leta 1894, ko ni bilo ceste med Ljubnim in Solčavo, so se Solčavani preko Pavličevega sedla in Črne povezovali s Korošci.

Krajinski park

Robanov kot je bil že leta 1950 zavarovan kot naravna znamenitost (Ur.l. LRS št. 7/50) za kar je veliko prispeval ljudski pisec Joža Vršnik - Robanov. Zato je zdaj ta dolina brez počitniških hišic in v njej stojijo le trdne gorske kmetije. Od leta 1987 pa je dolina zavarovana kot krajinski park. Krajinski park obsega samo Robanov kot v ožjem smislu, torej od Savinje navzgor ob potoku Bela do zatrepa pod ostenji Ojstrice, ob straneh pa ga omejujejo strma pobočja in stene. Skupaj meri 1423 ha. Ne sme nas zmotiti krajevna oznaka Robanovega kota, ki zajema tudi nekaj domačij ob Savinji.

Zunanje povezave

Glej tudi

Viri

  • Naravni parki Slovenije, Borut Mencinger, ISBN 86-11-16747-3
  • Inventar najpomembnejše naravne dediščine Slovenije, Zavod RS za varstvo naravne in kulturne dediščine, 1991