Znanstvena fantastika: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 21:26, 25. maj 2011

Pogled na prihodnost. Zračni avtomobil, *The Leisure Hour* (1904)

Znánstvena fantástika (kratica ZF) je zvrst izmišljene pripovedi (fikcije), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega znanstvega in/ali tehnološkega napredka na družbo ali posameznika, pogosto v prihodnosti.

Avtor postavi dogajanje v neko v času nastanka dela nemogoče stanje (zgodi se neverjeten tehnološki razvoj, svetovna katastrofa, obisk iz vesolja...), ki pa ga je iz dotedanjega napredka mogoče bolj ali manj smiselno napovedati. V tem se znanstven fantastika razlikuje od sorodne zvrsti, fantazije, ki opisuje svetove v nasprotju z zakonitostmi resničnega sveta.

Skozi zgodbo v tem novem okolju avtor predstavi svoje razmišljanje o različnih vidikih človeštva ter možnih razpletih. Znan primer so zgodbe o robotih Asimova, ki obravnavajo različne vidike sožitja ljudi in robotov. Podzvrst znanstvene fantastike, znana kot alternativna zgodovina, razvije svet, ki bi bil stvaren, če bi se določene možnosti, ki so dane že v današnjem času, razvile naprej, ali pa bi se razvile drugače (Nemčija zmaga v svetovni vojni, hladna vojna ne ostane hladna, ...).

Za vplivnejše pisce veljajo predvsem Asimov, Clarke, Sheckley, Adams, Lem in Bradbury. Ne glede na sodobno priljubljenost tovrstnih del, pa še vedno velja za enega najbolj plodnih in domišljije polnih piscev ZF francoski pisatelj Jules Verne.

Glej tudi

Zunanje povezave

slovensko Društvo ljubiteljev znanstvene fantastike in fantazije Prizma
The SF Hub for science fiction research Univerze v Liverpoolu (angleško)
Vodnik po ZF
Zgodnja znanstvenofantastična dela na straneh Project Gutenberg

Predloga:Link FA

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 [[Slika:A-Vision-of-the-future-q85-1447x1326.jpg|thumb|right|200px|Pogled na [[prihodnost]]. Zračni [[avtomobil]], ''The Leisure Hour'' (1904)]]
-'''Znánstvena fantástika''' ([[kratica]] '''ZF''') je oblika [[izmišljotina|izmišljotine]] ([[fikcija|fikcije]]), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljene [[znanost]]i in/ali [[tehnologija|tehnologije]] na [[družba|družbo]] ali posameznika.
+'''Znánstvena fantástika''' ([[kratica]] '''ZF''') je zvrst [[domišljija|izmišljene]] [[pripoved]]i ([[fikcija|fikcije]]), ki se v glavnem ukvarja z vplivom izmišljenega [[znanost|znanstvega]] in/ali [[tehnologija|tehnološkega]] napredka na [[družba|družbo]] ali posameznika, pogosto v [[prihodnost]]i.
-Pisec postavi dogajanje v neko danes nemogoče stanje (zgodi se neverjeten tehnološki razvoj, svetovna katastrofa, obisk iz vesolja...) in v tem novem okolju pogosto razmišlja o problemih sedanjega človeštva in možnih rešitvah. Znan primer so zgodbe o [[robot]]ih [[Isaac Asimov|Asimova]], ki obravnavajo različne vidike sožitja ljudi in robotov.
+Avtor postavi dogajanje v neko v času nastanka dela nemogoče stanje (zgodi se neverjeten tehnološki razvoj, svetovna katastrofa, obisk iz vesolja...), ki pa ga je iz dotedanjega napredka mogoče bolj ali manj smiselno napovedati. V tem se znanstven fantastika razlikuje od sorodne zvrsti, [[fantazija|fantazije]], ki opisuje svetove v nasprotju z zakonitostmi resničnega sveta.
-Znanstvena fantastika tako razvije svet, ki bi bil stvaren, če bi se določene možnosti, ki so dane že v današnjem [[čas]]u, razvile naprej, ali pa bi se razvile drugače ([[Nemčija]] zmaga v [[svetovna vojna|svetovni vojni]], [[hladna vojna]] ne ostane hladna ... ).
+Skozi zgodbo v tem novem okolju avtor predstavi svoje razmišljanje o različnih vidikih človeštva ter možnih razpletih. Znan primer so zgodbe o [[robot]]ih [[Isaac Asimov|Asimova]], ki obravnavajo različne vidike sožitja ljudi in robotov. Podzvrst znanstvene fantastike, znana kot [[alternativna zgodovina]], razvije svet, ki bi bil stvaren, če bi se določene možnosti, ki so dane že v današnjem [[čas]]u, razvile naprej, ali pa bi se razvile drugače ([[Tretji rajh|Nemčija]] zmaga v [[svetovna vojna|svetovni vojni]], [[hladna vojna]] ne ostane hladna, ...).
-Za vplivnejše pisce veljajo predvsem [[Isaac Asimov|Asimov]], [[Arthur Charles Clarke|Clarke]], [[Robert Sheckley|Sheckley]], [[Douglas Adams|Adams]], [[Stanisław Lem|Lem]] in [[Ray Bradbury|Bradbury]]. Ne glede na [[sodobnost|sodobno]] priljubljenost tovrstnih del, pa je eden najbolj plodnih in domišljije polnih piscev ZF še vedno [[Francozi|francoski]] pisatelj [[Jules Verne|Verne]].
+Za vplivnejše pisce veljajo predvsem [[Isaac Asimov|Asimov]], [[Arthur Charles Clarke|Clarke]], [[Robert Sheckley|Sheckley]], [[Douglas Adams|Adams]], [[Stanisław Lem|Lem]] in [[Ray Bradbury|Bradbury]]. Ne glede na [[sodobnost|sodobno]] priljubljenost tovrstnih del, pa še vedno velja za enega najbolj plodnih in domišljije polnih piscev ZF [[Francozi|francoski]] pisatelj [[Jules Verne]].
 == Glej tudi ==