Požar v bolnišnici svetega Antona (Effingham, Illinois): Razlika med redakcijama

Jump to navigation Jump to search
m
ena neprosta slika je dovolj
m (ena neprosta slika je dovolj)
{{slog|jezik, slovnica, tehnična oprema članka}}
{{slog}}
[[Slika:Bolnica St. Anthony po požaru leta 1949.jpg|thumb|right|200px|Bolnišnica Svetega Antona po požaru leta 1949]]
'''Požar v bolnišnici svetega Antona''' je [[požar]], ki je vzelovzel življenja štiriinsedemdesetim bolnikom, med umrlimi pa je bilo enajst novo rojenih dojenčkov. Za vse je bila to noč polna groze, žalosti in razočaranjanovorojenčkov. Požar kot je bil ta, daje še posebno globok vtis vsem v javnosti, stroki in vodstvu. [[Bolnišnica]] je bila navedena kot 100 posteljna splošna bolnišnica. Požar je v bolnišnici Svetega Antona, 4 aprila leta 1949, v Illinoisu, terjal veliko življenj in povzročil veliko bolečih poškodb. Mrtvi so bili pacienti, dojenčki stari komaj en dan, starejši, ki so preživljali svoje zadnje dneve v zavetju bolnišnice Svetega Antona, ter zdravstveno osebje v bolnišnici. Požar se je vnetil iz neznanega vzroka. Nekateri so menili, da izvira iz pralnice, ki naj bi se nato širil v najvišje nadstropje stavbe. Požar je bil najprej javljen po telefonu iz tretjega nadstropja ob približno 23.45 uri, 4. Aprila, leta 1949. V nekaj urah, ko je bila tragedija sporočena, so se na prizorišču tragedije združile vse sile.
 
==Uvod Potek požara ==
[[Slika:Il-effingham-hosp1940s-r tn.jpg|thumb|right|250px|Bolnišnica Sv. Antona leta 1940]]
'''Požar v bolnišnici svetega Antona''' je [[požar]], ki je vzelo življenja štiriinsedemdesetim bolnikom, med umrlimi pa je bilo enajst novo rojenih dojenčkov. Za vse je bila to noč polna groze, žalosti in razočaranja. Požar kot je bil ta, daje še posebno globok vtis vsem v javnosti, stroki in vodstvu. [[Bolnišnica]] je bila navedena kot 100 posteljna splošna bolnišnica. Požar je v bolnišnici Svetega Antona, 4 aprila leta 1949, v Illinoisu, terjal veliko življenj in povzročil veliko bolečih poškodb. Mrtvi so bili pacienti, dojenčki stari komaj en dan, starejši, ki so preživljali svoje zadnje dneve v zavetju bolnišnice Svetega Antona, ter zdravstveno osebje v bolnišnici. Požar se je vnetil iz neznanega vzroka. Nekateri so menili, da izvira iz pralnice, ki naj bi se nato širil v najvišje nadstropje stavbe. Požar je bil najprej javljen po telefonu iz tretjega nadstropja ob približno 23.45 uri, 4. Aprila, leta 1949. V nekaj urah, ko je bila tragedija sporočena, so se na prizorišču tragedije združile vse sile.
 
== Effingham, St. Anthony`s - Požar v bolnici Sv. Antona, 4.Apr 1949 ==
 
[[Slika:Požar v bolnišnici St. Anthony leta 1949.jpg|thumb|right|250px|Požar v bolnišnici Svetega Antona leta 1949]]
Tik pred polnočjo, 4. aprila 1949, se je začelo hitro širjenje požara v St Anthony's Hospital v [[Effingham]], [[Illinois]].
V nekaj minutah je vzelo življenje štiriinsedemdesetim bolnikom in poškodovanih je bilo veliko drugih oseb. Med njimi je bilo enajst smrtnih žrtev na novo rojenih dojenčkov. Na prizorišču je bila tragična noč polna groze, žalosti in razočaranje za vse.
Vendar pa, tako kot drugi večji požari, ta požar daje globok vtis v javnosti, medicine, stroke in bolnišničnega vodstva.
Ravno v tem času, je veliko bolnišnic po vsej državi, sprejela izboljšave protipožarne zaščite kot posledica spoznanja tega požara.
 
Preden je prišlo do požara, je bila bolnišnica St Anthony stara, vendar čista in urejena, z odličnim osebjem in vendar z nekaj funkcijami, predvidenih za omejevanje širjenja požara. Bila je bolnišnica s stotimi posteljami, vendar je bilo v noči požara več kot 100 bolnikov; skupaj v stavbi je bilo 128 oseb, vključno z desetimi člani bolnišničnega osebja in dve postelji obiskovalcev. Dojenčki so bili v majhni sobi v drugem nadstropju. Originalna zgradba v obliki 2Y2 in kletnimi prostori bolnišnice je bila zgrajena leta 1876, predvsem iz opeke in lesa. Bila so tri odprta lesena stopnišča od kleti do podstrešja, brez požarnih vrat ali druge protipožarne varnosti. Pred nekaj časa nazaj se je eden od treh stopnišč podrl in ostal v stiku samo z tlemi, ostala dva sta služila svojemu namenu. Notrajnost zgradbe je bila grajena iz lesa, trsja in mavca, vsa vrata in tramovi so bili tudi iz lesa.
 
Na tretjem nadstropju, so bile sobe grajene iz celuloznih vlaken, da so bile predelne stene zalite skupaj.V letih 1912 ali 1913 so dozidali tri dele stavbe z vsemi nadstropji in kletjo. Bile so opečne stene, tla in stropniki lesa in omet v notranjosti. Prav tako lesena požarna stopnišča brez požarnih vrat, in gorljivo umazano perilo so imeli od kleti do tretjega nadstropja. V kleti so se nahajala pralnica in vzdrževalni prostori. Leta 1943, so bile zgornje meje odprtih koridorjev, razen v kleti, zvočno zavarovana z uporabo gorljivih akustičnih plošč, ki so bila nižja 18 cm s stropa. Preostali del stranskih sten so bile prekrite z neko vrsto materiala - kot povoščeno platno.
 
Ni bilo nikakršnih načrtov proti širjenju požara v bolnišnici.
Kot v mnogih drugih starih stavbah v tistem času, je imela bolnišnica veliko določenih pomanjkljivosti, ki so bile povod za nesrečo: veliko gorljivih materialov v notranjosti, odprtih hodnikov, stopnišč in vertikalne lesene gredi, nobenih požarnih hidrantov, ne sistema za odkrivanje požara, dimnih javljalcev in nobenega alarmnega sistema za takojšnje opozorilo, ter nikakršne povezave za neposreden stik z gasilci. Komunikacija je bila preko sestr svetega Frančiška, ki so prebivale v samostanu, ta pa je bil neposredno povezan z bolnišnico preko prehoda v kleti. Lokacija in natančen vzrok izvora požara, nikoli ni bil določen, ampak je od zaposlenih, sestra Eustasia, zavohala dim v tretjem nadstropju vzhodnega trakta in telefonirala sestri Anastasi za [[požar]], to noč je bila dežurna, nahajala pa se je v prvem nadstropju za pultom. Sestra Anastasia je takoj klicala glavnega inženirja bolnišnice, njeno sestro namestnico v sosednji stavbi samostana in gasilsko enoto mesta Effingham. Ni bilo naprav za snemanje ali merjenje časa, kdaj je bil klic sprejet, vendar je pomočnik načelnika izjavil, da je bil alarm sprejet ob 23:48.
snemanje ali merjenje časa, kdaj je bil klic sprejet, vendar je pomočnik načelnika izjavil, da je bil alarm sprejet ob 23:48.
 
[[Slika:Bolnica St. Anthony po požaru leta 1949.jpg|thumb|right|200px|Bolnišnica Svetega Antona po požaru leta 1949]]
V nekaj urah, ko je bila tragedija sporočena, so se na prizorišču tragedije združile vse sile, nedavno imenovan načelnik Illinoiške gasilske brigade Pat Kelly, njegovi poslanci, uradniki gradbenih oddelkov od daleč in od blizu, vodje gasilcev iz velikih in malih oddelkov, predstavniki Ameriškega zdravstvenega združenja, Illinoiška in Ameriška Javna zdravstvena služba, Ameriški Rdeči Križ, Illinoiška nacionalna garda in na stotine žalujočih in radovednih. Na ustih vseh prisotnih sta se porajali dve vprašanji. Kaj je povzročilo požar, na to vprašanje ne bomo nikoli dobili odgovora, ter, kako bi se ga dalo preprečiti.
 
Za sofisticirane časopisne reporterje, ki so že utrjeni od vsakodnevnih tragedij izgube življenj v nasilnih smrtih, umorih, samomorih in nešteto mrtvih v požarih v domovih in apartmajih vsako leto, je bil odgovor na bolnišnično tragedijo, nič novega. Njihova naloga je bila najti zgodbo, ki bi bolnišnično tragedijo zadržala na prvi strani časopisa nekaj dni, kar bi javnost vzela za novico. Kot v vseh podobnih tragedijah, so tudi tukaj iskali trupla pod ruševinami in iskali namige ter vzroke požara. Identifikacija in določitev števila oseb v stavbi je bila težka, saj je bila vsa bolnišnična dokumentacija uničena v požaru. Preživeli, prizadeti, žalostni ali ranjeni, so morali biti izprašani.
 
Odvisnost odkritja ognja je bila preložena na ramena na enega od desetih članov zdravstvenega osebja, ki so bili na dan izbruha požara v stavbi zaradi nočnega dežurstva. Točen čas, kdaj je sestra Eustasia prvič zavohala dim v tretjem nadstropju na vzhodnem krilu mogoče ne bo nikoli znan, znano pa je, da je prva telefonirala sestri Anastasiji, nočni nadzornici, v prvem nadstropju bolnišnice. Sestra Eustasia je umrla v požaru in nihče ni živ, ki bi lahko izsledil njena dejanja ali sledil njeno odkritje dima na njeni zaposlitveni enoti. 23 pacientov v tretjem nadstropju je umrlo v težkih mukah, v celoti zažganih.
Organizirane protipožarne vaje niso bile upravna praksa v bolnišnici Svetega Antona, kar ni nenavado za kraje, kjer obstaja stopnja splošnega občutka varnosti pred požarom. Sestra Anastasija, delala je pri telefonistih, se spomni, da je hitro telefonirala glavnemu inženirju Franku Reisu, ki je živel v domu sester, 100 metrov zahodno od stavbe, nadzorno sestro Ceceliano na meji samostana in Effinghamski požarni oddelek. Približen čas, ko je pomočnik glavnega inženirja Chamberlain, v času dežurstva sprejel klic je bil 23.48. V tej bolnišnici in v tistem času ni bilo nobenih snemalnih naprav,ki bi beležile pogovore v primeru požara.
 
== Poročilo gasilske enote ==
 
[[Slika:Zgodovinski gasilski avto.jpg|thumb|right|250px|Zgodovinski gasilski avto takratne gasilske enote mesta Effingam]]
Tik pred polnočjo, 4. aprila 1949, se je začelo hitro širjenje požara v Bolnici St. Anthony's v Effingham, Illinois. To je druga najhujša nesreča v [[ZDA]] zaradi takratne zasedenosti bolnice, ki je terjala življenja 74 - ih oseb, od tega 14 otrok. Društvo gasilcev iz Effinghama je sestavljalo 26 moških, vključno s šefom, vsi razen enega, ki je bil v tem času v Chicagu, so se bojevali proti ognju. V tem času sta bili v gasilsko opremo vključeni dve pumpi z 500 [[galona]]/min, in pumpa z 750 galona/min. Ni bilo tovornjaka z lestvijo ali katerekoli druge naprave. Oddelki so imeli omejeno količino dobrih gasilskih cevi in pribora, niso imeli lovilnih mrež in bili so pomanjkljivi v aparaturah za težko delo. . . . Najbližja dvižna lestev je takrat pripadala gasilnemu oddelku, ki je bil oddaljen 27 milj ([[milja]]). Pomoč so prejeli tudi od 11 gasilnih oddelkov, najbolj oddaljeni so bili tudi do 66 milj . Priče pravijo, da se je požar razširil kot ognjena krogla in večina ljudi trdi, da se je širil zelo hitro. V treh urah so se sesula tla, strehe, in del sten, zaradi česar so ostale le še ruševine, pod katerimi je bilo pokopanih veliko žrtev požara. [[Bolnišnica]] je bila sestavljena iz kleti in 3 nadstropij.
 

Navigacijski meni