Bitka za Iwo Jimo: Razlika med redakcijama

Bitka za Iwo Jimo
	Del pacifiške vojne druge svetovne vojne
	; Ameriško izkrcanje na otok
Datum	19. februar - 26. marec 1945
Prizorišče	Iwo Jima
Izid	Ameriška zmaga
Udeleženci
Združene države Amerike	Japonska
Poveljniki in vodje
Holland Smith	Tadamiči Kuribajaši †
Moč
110.000	22.000
Žrtve in izgube
6.821 padlih; 19.189 ranjenih	21.703 padlih; 1.083 ujetih

Pregledujte zgodovino interaktivno

← Starejše urejanje Novejše urejanje →

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

VizualnoVikibesedilo

Znotrajvrstično

Redakcija: 09:17, 21. november 2010

Bitka za Iwo Jimo (tudi operacija Detachment) je bila bitka druge svetovne vojne za japonski otok Iwo Jima.

Zgodovina bitke

Po porazu japonske vojske v Marijanskem jarku so se Japonci pričeli pripravljati na obrambo otoka. Otok je imel namreč izjemen strateški položaj, saj je letališče na njem predstavljalo izhodišče za ameriški napad na Japonsko. Obrambo otoka je poleti leta 1944 prevzel general Tadamiči Kuribajaši, sposoben vojak, ki je dobro poznal strategijo napada ameriške vojske. Kuribajaši je tako ukazal gradnjo številnih podzemnih predorov, bunkerjev, strojničnih in minometnih gnezd, s katerimi so dobro utrjeni pričakovali ameriško invazijo.

Vse od pozne jeseni 1944 so ameriška letala bombardirala položaje na otoku, vendar akcije niso bistveno oslabile obrambe otoka. Zato so 19. februarja 1945 Američani začeli s kopensko invazijo na otok, saj so morali zavzeti letališče, s katerega naj bi z bombniki B-29 pričeli ogrožati japonska mesta.

Poveljnik napada je bil ameriški general Holland M. Smith, ki je naletel na izjemen japonski odpor. Američani so načrtovali hitro zasedbo otoka brez večjih izgub. Že prvi dan pa so tako imeli napadalci približno tisoč mrtvih in ranjenih, se je pa na otok uspelo izkrcati cca. 30.000 marincem. Japonski vojaki so imeli ukaz braniti svoje položaje do zadnjega diha. 21. februarja so japonska letala uspela potopiti letalonosilko Bismarck Sea, v napadu pa je bilo močno poškodovanih tudi nekaj spremljevalnih ladij in letalonosilka Saratoga. Kljub močni obrambi so dva dni kasneje Američani uspeli zavzeti najvišji vrh otoka, Suribači, kjer so zaradi propagande izobesili veliko ameriško zastavo. Dogodek je bil fotografiran, tako je slika obšla ves svet, nominirana pa je bila tudi za Pulizerjevo nagrado. Vendar bitka tedaj sploh še ni bila končana.

Zadnji organizirani napad so japonski vojaki tako izvršili zjutraj 26. ožujka 1945, ko je 300 japonskih napadalcev presenetilo Američane in jim zadalo hude izgube. Preživeli Japonci so se umaknili v številna podzemska skivališča. Po končanih spopadih se je predalo le 1000 japonskih vojakov, nekateri izmed njih tudi več let po končani drugi svetovni vojni.

Ta članek o vojaški zgodovini je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

Predloga:Link FA Predloga:Link FA

↑ ^1,0 ^1,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani morison, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).
↑ Ross, Bill D. (1985). Iwo Jima: Legacy of Valor. New York: Vintage Books. XIV. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |nopp= (predlagano je |no-pp=) (pomoč)

[morison-1] 1,0 ^1,1 Napaka pri navajanju: Neveljavna oznaka <ref>; sklici, poimenovani morison, ne vsebujejo besedila (glej stran pomoči).

[Ross-2] Ross, Bill D. (1985). Iwo Jima: Legacy of Valor. New York: Vintage Books. XIV. {{navedi knjigo}}: Prezrt neznani parameter |nopp= (predlagano je |no-pp=) (pomoč)

[1]

[2]

@@ Vrstica 18: / Vrstica 18: @@
 '''Bitka za Iwo Jimo''' (tudi ''operacija Detachment'') je bila [[bitka]] [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] za [[japonska|japonski]] [[otok]] [[Iwo Jima]].
+== Zgodovina bitke ==
+Po porazu japonske vojske v [[Pomorska bitka pri Marijanskem otočju|Marijanskem jarku]] so se Japonci pričeli pripravljati na obrambo otoka. Otok je imel namreč izjemen strateški položaj, saj je letališče na njem predstavljalo izhodišče za ameriški napad na Japonsko.
+Obrambo otoka je poleti leta [[1944]] prevzel general [[Tadamiči Kuribajaši]], sposoben vojak, ki je dobro poznal strategijo napada ameriške vojske.
+Kuribajaši je tako ukazal gradnjo številnih podzemnih predorov, bunkerjev, strojničnih in minometnih gnezd, s katerimi so dobro utrjeni pričakovali ameriško invazijo.
+Vse od pozne jeseni 1944 so ameriška letala bombardirala položaje na otoku, vendar akcije niso bistveno oslabile obrambe otoka. Zato so [[19. februar|19. februarja]] [[1945]] [[Američani]] začeli s kopensko invazijo na otok, saj so morali zavzeti letališče, s katerega naj bi z bombniki [[B-29]] pričeli ogrožati japonska mesta.
+Poveljnik napada je bil ameriški general [[Holland M. Smith]], ki je naletel na izjemen japonski odpor. Američani so načrtovali hitro zasedbo otoka brez večjih izgub. Že prvi dan pa so tako imeli napadalci približno tisoč mrtvih in ranjenih, se je pa na otok uspelo izkrcati cca. 30.000 marincem. Japonski vojaki so imeli ukaz braniti svoje položaje do zadnjega diha.
+. februarja so japonska letala uspela potopiti letalonosilko Bismarck Sea, v napadu pa je bilo močno poškodovanih tudi nekaj spremljevalnih ladij in letalonosilka Saratoga.
+Kljub močni obrambi so dva dni kasneje Američani uspeli zavzeti najvišji vrh otoka, Suribači, kjer so zaradi propagande izobesili veliko ameriško zastavo. Dogodek je bil fotografiran, tako je slika obšla ves svet, nominirana pa je bila tudi za [[Pulitzerjeva nagrada|Pulizerjevo nagrado]]. Vendar bitka tedaj sploh še ni bila končana.
+Zadnji organizirani napad so japonski vojaki tako izvršili zjutraj [[26. ožujka]] 1945, ko je 300 japonskih napadalcev presenetilo Američane in jim zadalo hude izgube. Preživeli Japonci so se umaknili v številna podzemska skivališča. Po končanih spopadih se je predalo le 1000 japonskih vojakov, nekateri izmed njih tudi več let po končani drugi svetovni vojni.
 {{Portal-Vojaštvo}}