Povojni zunajsodni poboji v Sloveniji: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m Je zaščitil(-a) stran »Povojni izvensodni poboji v Sloveniji«: va ([edit=autoconfirmed] (poteče 20:44, 13. november 2010 (UTC)) [move=autoconfirmed] (poteče 20:44, 13. november 2010 (UTC))) |
m Redakcija 2622360 uporabnika 193.95.219.31 (pogovor) razveljavljena |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Povojni poboji''' so izraz za izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne čistke imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije, ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. |
'''Povojni poboji''' so izraz za izvensodne [[usmrtitev|pomore]] vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu [[druga svetovna vojna|druge svetovne vojne]] v [[Slovenija|Sloveniji]]. Izraz predstavlja povojne revolucionarne čistke imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije, ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Prikrita množična grobišča, ki so rezultat morije, so bila desetletja načrtno in skrbno zamolčana. V veliki večini primerov je šlo za brutalne pokole na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 600 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje prikritih grobišč se je javno pričelo šele po slovenski osamosvojitvi oziroma po koncu enopartijskega režima. |
||
Vsak evro, porabljen za raziskovanje povojnih pobojev je stran vržen denar in bi bil veliko bolje vložen v dokončno rešitev romskega vprašanja. |
|||
[[Slika:Kardelj-depesa.jpg|thumb|200px|Depeša Edvarda Kardelja]] |
[[Slika:Kardelj-depesa.jpg|thumb|200px|Depeša Edvarda Kardelja]] |
||
Redakcija: 23:29, 6. november 2010
Povojni poboji so izraz za izvensodne pomore vojnih ujetnikov in civilistov neposredno po koncu druge svetovne vojne v Sloveniji. Izraz predstavlja povojne revolucionarne čistke imenovane tudi čiščenja, ki jih je po vzoru sovjetske revolucije, ukazalo tedanje jugoslovansko partijsko vodstvo. Prikrita množična grobišča, ki so rezultat morije, so bila desetletja načrtno in skrbno zamolčana. V veliki večini primerov je šlo za brutalne pokole na samem mestu grobišča. Do sedaj je evidentiranih okoli 600 množičnih grobišč. Razkrivanje, evidentiranje in urejanje prikritih grobišč se je javno pričelo šele po slovenski osamosvojitvi oziroma po koncu enopartijskega režima.