Upanišade: Razlika med redakcijama
m robot Dodajanje: fiu-vro:Upanišadiq |
m robot Spreminjanje: fa:اوپانیشاد |
||
Vrstica 29: | Vrstica 29: | ||
[[es:Upaṇiṣad]] |
[[es:Upaṇiṣad]] |
||
[[et:Upanišadid]] |
[[et:Upanišadid]] |
||
[[fa: |
[[fa:اوپانیشاد]] |
||
[[fi:Upanishad]] |
[[fi:Upanishad]] |
||
[[fiu-vro:Upanišadiq]] |
[[fiu-vro:Upanišadiq]] |
Redakcija: 05:32, 21. februar 2010
Upinšade predstavljajo zaključek ved in jih zato pogosto poimenujejo tudi veda-anta. Predstavlja temelj največjega del znanih indijskih filozofij in religij.
Značilnosti
Upinšade so v glavnem kratka filozofska in napol filozofska besedila, v katerih je religiozen element manj poudarjen. Glavnih Upinšad je štirinajst. Najstarejše so razmeroma dolge, napisane so v prozi, v kateri so tu in tam posejani verzi: primera za to sta Brhadaranjaka in Čandongja, ki sta tesno povezani z Brahmanami. Iz nekoliko poznejšega časa je mnogo krajša Aitareja, sledi pa ji skupina, ki jo sestavljajo Kaušitaki, Kena in Taittirija. Po svojem jedrnatem slogu, polnem misli, z vzvišenimi podobami in živimi primerjavami, se lahko merijo z najvišjimi dosežki indijske književnosti. Glavni teksti so: Kathaka, Švetašvatara, Mundaka in Prašna; priključena jim je skupina, ki je nastala nekoliko kasneje in je napisana v prozi - Mandukja in Maitrajanija.
Težko je določiti natančno kronologijo. Najstarejše Upinšade so predbudistične; skupino Upinšad v verzih pa so bržkone napisali nedaleč od budistične dobe, torej okrog leta 500 pred našim štetjem.
Glej tudi
Literatura
- Pareti, Luigi (1970): Zgodovina človeštva - stari svet, II/1, DZS, Ljubljana, str. 236 - 238.
- Radakrišnan, Sarvepali (1964): Indijska filozofija - prva knjiga, Nolit, Beograd, str. 97 - 192.