Topnost: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m robot Dodajanje: ko:용해도, lt:Tirpumas, sk:Rozpustnosť |
||
Vrstica 24: | Vrstica 24: | ||
[[es:Solubilidad]] |
[[es:Solubilidad]] |
||
[[eu:Disolbagarritasun]] |
[[eu:Disolbagarritasun]] |
||
[[fi:Liukoisuus]] |
|||
[[fr:Solubilité]] |
[[fr:Solubilité]] |
||
[[gl:Solubilidade]] |
[[gl:Solubilidade]] |
||
⚫ | |||
[[hr:Topljivost]] |
[[hr:Topljivost]] |
||
⚫ | |||
[[id:Kelarutan]] |
[[id:Kelarutan]] |
||
[[it:Solubilità]] |
[[it:Solubilità]] |
||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
[[ja:溶解度]] |
[[ja:溶解度]] |
||
[[ |
[[ko:용해도]] |
||
[[lt:Tirpumas]] |
|||
⚫ | |||
[[nn:Løysingsevne]] |
[[nn:Løysingsevne]] |
||
[[no:Løselighet]] |
|||
[[pl:Rozpuszczalność]] |
[[pl:Rozpuszczalność]] |
||
[[pt:Solubilidade]] |
[[pt:Solubilidade]] |
||
Vrstica 40: | Vrstica 43: | ||
[[ru:Растворимость]] |
[[ru:Растворимость]] |
||
[[simple:Solubility]] |
[[simple:Solubility]] |
||
[[ |
[[sk:Rozpustnosť]] |
||
[[sv:Löslighet]] |
[[sv:Löslighet]] |
||
[[ta:கரைதிறன்]] |
[[ta:கரைதிறன்]] |
Redakcija: 12:57, 13. december 2009
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu. Topilo je kapljevinska komponenta sistema, medtem ko je topljenec trdnina, kapljevina ali plin.
Na topnost močno vpliva temperatura, zato se praviloma ob podatku za topnost (po navadi podan kot g topljenca/100 ml topila) poda še temperatura topila.
Pojem topnost se nanaša na proces raztapljanja, ki je pogojen z močjo privlačnosti med osnovnimi delci (molekulami, atomi, ioni ...). Kadar je neka snov dobro topna v nekem topilu, nastane raztopina. Pri tem se gradniki ene faze porazdelijo med gradnike druge faze. To je mogoče le tedaj, ko se vezi med gradniki v topljencu in vezi med gradniki v topilu približno enako močne. Kadar so te moči različne, do raztapljanja ne pride.
Med polarnimi molekulami nastajajo razmeroma močne vezi, zato je verjetneje, da se bo polarna snov topila v polarnem topilu, medtem ko med nepolarnimi molekulami prevladujejo šibke vezi in bo nepolarna snov bolj topna v nepolarnem topilu. Na podlagi tega dejstva se je uveljavilo pravilo, ki pa ne drži vselej: podobno se topi v podobnem.
Na topnost vplivajo poleg narave topila še zunane okoliščine, zgradba snovi in geometrija, razvejanost verige, ionske interakcije, dipol-dipol interakcije ter molska masa topljenca.
Topnost neznane organske spojine najprej ocenimo v vodi, 95 % etanolu in heksanu. Spojinam, ki so netopne ali slabo topne v vodi, ocenjujemo topnost v 5 % raztopini natrijevega hidroksida in 5 % raztopini klorovodikove kisline.