Gomolj: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
škrbina
 
m +vir
Vrstica 4: Vrstica 4:


Koreninski gomolj nastane z odebeljevanjem stranskih ali adventivnih [[korenina|korenin]]. Takšne gomolje ima na primer [[dalija]].
Koreninski gomolj nastane z odebeljevanjem stranskih ali adventivnih [[korenina|korenin]]. Takšne gomolje ima na primer [[dalija]].

== Viri ==
* Dermastia M. & Vilhar B. (1999). ''Botanika. Teorija za vaje''. Študijsko gradivo, [[Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta v Ljubljani]]


{{botanična škrbina}}
{{botanična škrbina}}

Redakcija: 20:27, 12. december 2009

Gomolj (latinsko tuber) je rastlinska struktura, namenjena shranjevanju založnih snovi, ki se razvije pri nekaterih rastlinah in jim pomaga preživeti obdobja neugodna za rast. S pomočjo gomoljev se rastline tudi vegetativno razmnožujejo. Gomolji različnih rastlin se po izvoru in zgradbi med seboj razlikujejo, v splošnem pa nastanejo z odebelitvijo določenega dela rastline. Po izvoru jih delimo na stebelne in koreninske.

Stebelni gomolj je močno odebeljeno steblo, lahko se razvije iz različnih delov stebla, bodisi podzemnih, bodisi nadzemnih. Podzemne stebelne gomolje ločimo od koreninskih po tem, da imajo zalistne brste. Listi, ki kmalu odpadejo, so največkrat majhni in luskasti. Zgled za stebelni gomolj je gomolj krompirja, ki se razvije iz podzemnega stolona (živice), njegova »očesa« so brazgotine, ki ostanejo ob odpadu listov. Pri kolerabi se gomolj razvije iz olistanega nadzemnega dela, pri redkvici pa iz hipokotila.

Koreninski gomolj nastane z odebeljevanjem stranskih ali adventivnih korenin. Takšne gomolje ima na primer dalija.

Viri