Temperatura samovžiga: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
{{copypaste}} |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Temperatura samovžiga''' je najnižja [[temperatura]], pri kateri se snov na [[zrak]]u vname brez zunanjega izvora vnetja, na primer plamena ali iskre. Pri tej temperaturi je [[notranja energija]] snovi enaka [[aktivacijska energija|aktivacijski energiji]], ki je potrebna za njeno [[gorenje]]. Z naraščajočim [[tlak]]om in naraščajočim [[parcialni tlak|parcialnim tlakom]] [[kisik]]a temperatura samovžiga pada. Podatek o temperaturi samovžiga je pomemben za varno postopanje s snovjo in ocenjevanje stopnje tveganja. |
|||
{{copypaste|19.5.2009|url=http://www.klasje.net/default-100,296.html in http://www.prc.cnrs-gif.fr/reach/sl/physicochemical_data.html|članek}} |
|||
Temperaturo samovžiga tekočih snovi se meri v 500 mL steklenici v pečici s termostatom po postopku, ki je predpisan s standardom [[ASTM]] E659.<ref>E659 – 78 (ponovno odobren leta 2000), "Standardna testna metoda za merjenje temperature samovžiga tekočih kemikalij", ASTM, 100 Barr Harbor Drive, West Conshohocken, PA 19428-2959</ref>. |
|||
Temperatura samovžiga (°C ali K): temperatura samovžiga za pline in tekočine in relativna temperatura samovžiga za trdne snovi. |
|||
==Enačba samovžiga== |
|||
plini in tekočine: najnižja temperatura, pri kateri se bo snov vnela, ob mešanju z zrakom v pogojih določenih v testni metodi. |
|||
Čas ''t<sub>sv</sub>,'' ki je potreben, da se snov, ki je izpostavljena toplotnemu toku ''P=dQ/dt'', segreje na temperaturo samovžiga ''T<sub>sv</sub>'', je enak |
|||
:<math>t_{sv} = \left ( \frac{\pi}{4} \right ) \left (k \rho c \right )\left [ \frac{T_{sv}-T_o}{P} \right] </math> <ref>Principles of Fire Behavior. ISBN 0-8273-7732-0. 1998. </ref> |
|||
trdne snovi: najnižja temperatura, pri kateri se določena količina snovi vname v določenih pogojih. |
|||
:k = toplotna prevodnost [W·m<sup>-1</sup>·K<sup>-1</sup>]<br /> |
|||
Ti podatki niso neposredno uporabljeni za C&L, ampak jih lahko uporabite za varno rokovanje in ocenitev tveganja. |
|||
:ρ = gostota [kg.m<sup>-3</sup>]<br /> |
|||
:c = specifična toplota [J·kg<sup>-1</sup>·K<sup>-1</sup>]<br /> |
|||
:T<sub>o</sub> = začetna temperatura [K]<br /> |
|||
:P = toplotni tok [W·m<sup>-2</sup>] |
|||
==Temperature samovžiga nekaterih snovi== |
|||
Kritične temperature in ukrepanje: |
|||
Podatki o temperaturi samovžiga so v literaturi zelo različni in lahko služijo samo za ocenitev stopnje tveganja. Na samovžig namreč vplivajo zelo različni činitelji, med katerim so najpomembnejši parcialni tlak kisika, [[nadmorska višina]], [[vlažnost]] in čas, ki je potreben, da se snov vname. |
|||
- 65 stopinj Celzija (C) – Nevarno območje. Potrebna je dnevna kontrola. |
|||
* [[trietilboran]]: -20°C |
|||
- 70 stopinj C – Nevarnost! Potrebna je kontrola vsakih nekaj ur. |
|||
* [[silan]]: <21°C |
|||
* [[beli fosfor]]: 34°C |
|||
* [[ogljikov disulfid]]: 90°C |
|||
* [[dietil eter]]: 160°C<ref>{{cite web |url=http://www.wolframalpha.com/input/?i=diethyl+ether |
|||
|title=Diethyl Ether - Safety Properties}}</ref> |
|||
* [[plinsko olje]] in [[kerozin]] A-1: 210°C |
|||
* [[papir]]: 218°-246°C <ref>{{cite web |url=http://www.tcforensic.com.au/docs/article10.html |title=Physical Constants for Investigators}} by Tony Cafe, Reproduced from "Firepoint" magazine - ''Journal of Australian Fire Investigators''</ref> |
|||
* [[bencin]]: 246-280°C <ref>{{cite web |url=http://www.engineeringtoolbox.com/fuels-ignition-temperatures-d_171.html|title=Fuels and Chemicals - Auto Ignition Temperatures}} odvisno od frakcije</ref> |
|||
* [[magnezij]]: 473°C |
|||
* [[butan]]: 405°C <ref>{{cite web |url=http://www.wolframalpha.com/input/?i=butane |
|||
|title=Butane - Safety Properties}} by Wolfram|Alpha curated data, 2009; Wolfram Mathematica ChemicalData</ref> |
|||
* [[vodik]]: 536°C<ref>{{cite web |url=http://www.wolframalpha.com/input/?i=hydrogen&a=*C.hydrogen-_*Chemical- |
|||
|title=Hydrogen - Safety Properties}} by Wolfram|Alpha curated data, 2009; Wolfram Mathematica ChemicalData</ref> |
|||
==Reference== |
|||
- 80 stopinj C – Treba je poklicati gasilce in začeti močiti seno! |
|||
{{seznam referenc}} |
|||
==Zunanje povezave== |
|||
- 85 stopinj C – Nastajanje požarnih kotanj in kanalov, nevarnost izbruha ognja ob dotoku zraka! |
|||
* [http://www.fire.nist.gov/bfrlpubs/fire03/art015.html Analysis of Effective Thermal Properties of Thermally Thick Materials]. |
|||
[[ar:درجة حرارة الاشتعال الذاتي]] |
|||
- 100 stopinj C – Kritično! Seno se bo skoraj zagotovo vžgalo. |
|||
[[cs:Teplota vznícení]] |
|||
[[da:Selvantændelsestemperatur]] |
|||
[[de:Zündtemperatur]] |
|||
[[en:Autoignition temperature]] |
|||
[[fr:Point d’auto-inflammation]] |
|||
[[id:Temperatur autosulutan]] |
|||
[[it:Temperatura di autoignizione]] |
|||
[[lt:Savaiminio užsiliepsnojimo temperatūra]] |
|||
[[nl:Ontbindingstemperatuur]] |
|||
[[no:Tenntemperatur]] |
|||
[[pl:Temperatura samozapłonu]] |
|||
[[pt:Temperatura de auto-ignição]] |
|||
[[ru:Температура самовоспламенения]] |
|||
[[sk:Teplota vznietenia]] |
|||
[[fi:Itsesyttymislämpötila]] |
|||
[[sv:Självantändning#Självantändningspunkt]] |
|||
[[uk:Температура самозаймання]] |
|||
Redakcija: 13:19, 9. junij 2009
Temperatura samovžiga je najnižja temperatura, pri kateri se snov na zraku vname brez zunanjega izvora vnetja, na primer plamena ali iskre. Pri tej temperaturi je notranja energija snovi enaka aktivacijski energiji, ki je potrebna za njeno gorenje. Z naraščajočim tlakom in naraščajočim parcialnim tlakom kisika temperatura samovžiga pada. Podatek o temperaturi samovžiga je pomemben za varno postopanje s snovjo in ocenjevanje stopnje tveganja.
Temperaturo samovžiga tekočih snovi se meri v 500 mL steklenici v pečici s termostatom po postopku, ki je predpisan s standardom ASTM E659.[1].
Enačba samovžiga
Čas tsv, ki je potreben, da se snov, ki je izpostavljena toplotnemu toku P=dQ/dt, segreje na temperaturo samovžiga Tsv, je enak
![{\displaystyle t_{sv}=\left({\frac {\pi }{4}}\right)\left(k\rho c\right)\left[{\frac {T_{sv}-T_{o}}{P}}\right]}](https://wikimedia.org/api/rest_v1/media/math/render/svg/b801e753372eb34fd9a6c2a459404f9266002d21)
- k = toplotna prevodnost [W·m-1·K-1]
- ρ = gostota [kg.m-3]
- c = specifična toplota [J·kg-1·K-1]
- To = začetna temperatura [K]
- P = toplotni tok [W·m-2]
Temperature samovžiga nekaterih snovi
Podatki o temperaturi samovžiga so v literaturi zelo različni in lahko služijo samo za ocenitev stopnje tveganja. Na samovžig namreč vplivajo zelo različni činitelji, med katerim so najpomembnejši parcialni tlak kisika, nadmorska višina, vlažnost in čas, ki je potreben, da se snov vname.
- trietilboran: -20°C
- silan: <21°C
- beli fosfor: 34°C
- ogljikov disulfid: 90°C
- dietil eter: 160°C[3]
- plinsko olje in kerozin A-1: 210°C
- papir: 218°-246°C [4]
- bencin: 246-280°C [5]
- magnezij: 473°C
- butan: 405°C [6]
- vodik: 536°C[7]
Reference
- ↑ E659 – 78 (ponovno odobren leta 2000), "Standardna testna metoda za merjenje temperature samovžiga tekočih kemikalij", ASTM, 100 Barr Harbor Drive, West Conshohocken, PA 19428-2959
- ↑ Principles of Fire Behavior. ISBN 0-8273-7732-0. 1998.
- ↑ »Diethyl Ether - Safety Properties«.
- ↑ »Physical Constants for Investigators«. by Tony Cafe, Reproduced from "Firepoint" magazine - Journal of Australian Fire Investigators
- ↑ »Fuels and Chemicals - Auto Ignition Temperatures«. odvisno od frakcije
- ↑ »Butane - Safety Properties«. by Wolfram|Alpha curated data, 2009; Wolfram Mathematica ChemicalData
- ↑ »Hydrogen - Safety Properties«. by Wolfram|Alpha curated data, 2009; Wolfram Mathematica ChemicalData