Topnost: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
Brez povzetka urejanja |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Topnost''' ali '''topljivost''' je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu [[topljenec]]), da se enakomerno porazdeli v določenem [[topilo|topilu]], in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu. Topilo je [[kapljevina|kapljevinska]] komponenta sistema, medtem ko je topljenec [[trdnina]], kapljevina ali [[plin]]. |
|||
[[Topnost]] je zmožnost substance, da se enakomerno porazdeli v drugih substancah. |
|||
Na topnost močno vpliva [[temperatura]], zato se praviloma ob podatku za topnost (po navadi podan kot [[gram|g]] topljenca/100 [[ml]] topila) poda še temperatura topila. |
|||
⚫ | Pojem [[topnost]] se nanaša na proces [[raztapljanja]], ki je pogojen z močjo privlačnosti med molekulami. Kadar je neka snov dobro topna v nekem [[topilu]], nastane [[raztopina]]. Pri tem se |
||
⚫ | Pojem [[topnost]] se nanaša na proces [[raztapljanja]], ki je pogojen z močjo privlačnosti med osnovnimi delci ([[molekula|molekulami]], [[atom]]i, [[ion]]i ...). Kadar je neka snov dobro topna v nekem [[topilu]], nastane [[raztopina]]. Pri tem se gradniki ene faze porazdelijo med gradnike druge faze. To je mogoče le tedaj, ko se vezi med gradniki v topljencu in vezi med gradniki v topilu približno enako močne. Kadar so te moči različne, do raztapljanja ne pride. |
||
⚫ | Med polarnimi molekulami nastajajo razmeroma močne vezi, zato je verjetneje, da se bo |
||
⚫ | Med [[polarnost|polarnimi]] molekulami nastajajo razmeroma močne [[kemijska vez|vezi]], zato je verjetneje, da se bo polarna snov topila v polarnem topilu, medtem ko med nepolarnimi molekulami prevladujejo šibke vezi in bo nepolarna snov bolj topna v nepolarnem topilu. Na podlagi tega dejstva se je uveljavilo pravilo, ki pa ne drži vselej: podobno se topi v podobnem. |
||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
⚫ | |||
[[Kategorija:Kemija]] |
|||
[[af:Oplosbaarheid]] |
|||
[[ar:انحلالية]] |
|||
[[bs:Rastvorljivost]] |
|||
[[ca:Solubilitat]] |
|||
[[cs:Rozpustnost]] |
|||
[[cy:Hydoddedd]] |
|||
[[de:Löslichkeit]] |
|||
[[el:Διαλυτότητα]] |
|||
[[en:Solubility]] |
|||
[[es:Solubilidad]] |
|||
[[eu:Disolbagarritasun]] |
|||
[[fr:Solubilité]] |
|||
[[gl:Solubilidade]] |
|||
[[hr:Topljivost]] |
|||
[[id:Kelarutan]] |
|||
[[it:Solubilità]] |
|||
[[he:מסיסות]] |
|||
[[hu:Oldhatóság]] |
|||
[[nl:Oplosbaarheid]] |
|||
[[ja:溶解度]] |
|||
[[no:Løselighet]] |
|||
[[nn:Løysingsevne]] |
|||
[[pl:Rozpuszczalność]] |
|||
[[pt:Solubilidade]] |
|||
[[ro:Solubilitate]] |
|||
[[ru:Растворимость]] |
|||
[[simple:Solubility]] |
|||
[[fi:Liukoisuus]] |
|||
[[sv:Löslighet]] |
|||
[[ta:கரைதிறன்]] |
|||
[[tr:Çözünürlük (kimya)]] |
|||
[[uk:Розчинність]] |
|||
[[zh:溶解性]] |
Redakcija: 21:20, 4. junij 2009
Topnost ali topljivost je zmožnost snovi (imenovane v tem kontekstu topljenec), da se enakomerno porazdeli v določenem topilu, in sicer v ravnovesnem stanju, ko se dodatek nadaljnje količine topljenca več ne more raztopiti v topilu. Topilo je kapljevinska komponenta sistema, medtem ko je topljenec trdnina, kapljevina ali plin.
Na topnost močno vpliva temperatura, zato se praviloma ob podatku za topnost (po navadi podan kot g topljenca/100 ml topila) poda še temperatura topila.
Pojem topnost se nanaša na proces raztapljanja, ki je pogojen z močjo privlačnosti med osnovnimi delci (molekulami, atomi, ioni ...). Kadar je neka snov dobro topna v nekem topilu, nastane raztopina. Pri tem se gradniki ene faze porazdelijo med gradnike druge faze. To je mogoče le tedaj, ko se vezi med gradniki v topljencu in vezi med gradniki v topilu približno enako močne. Kadar so te moči različne, do raztapljanja ne pride.
Med polarnimi molekulami nastajajo razmeroma močne vezi, zato je verjetneje, da se bo polarna snov topila v polarnem topilu, medtem ko med nepolarnimi molekulami prevladujejo šibke vezi in bo nepolarna snov bolj topna v nepolarnem topilu. Na podlagi tega dejstva se je uveljavilo pravilo, ki pa ne drži vselej: podobno se topi v podobnem.
Na topnost vplivajo poleg narave topila še zunane okoliščine, zgradba snovi in geometrija, razvejanost verige, ionske interakcije, dipol-dipol interakcije ter molska masa topljenca.
Topnost neznane organske spojine najprej ocenimo v vodi, 95 % etanolu in heksanu. Spojinam, ki so netopne ali slabo topne v vodi, ocenjujemo topnost v 5 % raztopini natrijevega hidroksida in 5 % raztopini klorovodikove kisline.