Škrge: Razlika med redakcijama

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m +ktgr
m robot Dodajanje: ar, bs, et, hi, id, is, ka, ko, om, tg, uk; kozmetične spremembe
Vrstica 2: Vrstica 2:
'''Škrge''' so [[dihala|dihalni]] [[organ]] [[ribe|rib]] in nekaterih drugih vodnih organizmov.
'''Škrge''' so [[dihala|dihalni]] [[organ]] [[ribe|rib]] in nekaterih drugih vodnih organizmov.


==Ribe==
== Ribe ==
Pri ribah škrge ležijo v škržni votlini, ki je pokrita s [[škržni poklopec|škržnim poklopcem]]. V votlini je več škržnih lokov, ki so stisnjeni tesno skupaj. Pretok [[voda|vode]] skozi škrge poteka skozi [[usta]]. Ko se usta odprejo priteče voda noter, obenem pa se zaprejo škržni poklopci. S tem se razširi škržna votlina, pritisk v škržni votlini pa je manjši od tistega v ustih, zaradi česar voda, polna [[kisik]]a steče mimo škrg. V naslednjem koraku se škržni poklopci razprejo in voda steče iz njih.
Pri ribah škrge ležijo v škržni votlini, ki je pokrita s [[škržni poklopec|škržnim poklopcem]]. V votlini je več škržnih lokov, ki so stisnjeni tesno skupaj. Pretok [[voda|vode]] skozi škrge poteka skozi [[usta]]. Ko se usta odprejo priteče voda noter, obenem pa se zaprejo škržni poklopci. S tem se razširi škržna votlina, pritisk v škržni votlini pa je manjši od tistega v ustih, zaradi česar voda, polna [[kisik]]a steče mimo škrg. V naslednjem koraku se škržni poklopci razprejo in voda steče iz njih.


Nekatere ribje vrste imajo v ustih tudi nekakšne zaklopke, ki preprečujejo povratni tok vode iz škrg nazaj v usta.
Nekatere ribje vrste imajo v ustih tudi nekakšne zaklopke, ki preprečujejo povratni tok vode iz škrg nazaj v usta.


Pri [[ribe kostnice|kostnicah]] sestavljajo škrge po štirje škržni loki na vsaki strani telesa. Na vsakega od lokov, ki imajo včasih tudi posebne izrastke, imenovane škržni trni, sta nameščeni po dve vrsti tankih škržnih lističev, njihova [[površina]] pa je povečana s številnimi gubami. Škržni trni se pojavljajo predvsem pri ribah, ki se prehranjujejo z mikroskopsko majhnimi organizmi in delujejo kot [[filter]] za hrano. Škržni lističi so sestavljeni iz enoslojne [[vrhnjica|vrhnjice]], med njenimi [[celica|celicami]] pa so številne [[sluz]]ne žleze in celice, ki uravnavajo izločanje [[sol]]i. Pod vrhnjico so razpredene številne [[kapilare]], ki dajejo škrgam rdeč videz.
Pri [[ribe kostnice|kostnicah]] sestavljajo škrge po štirje škržni loki na vsaki strani telesa. Na vsakega od lokov, ki imajo včasih tudi posebne izrastke, imenovane škržni trni, sta nameščeni po dve vrsti tankih škržnih lističev, njihova [[površina]] pa je povečana s številnimi gubami. Škržni trni se pojavljajo predvsem pri ribah, ki se prehranjujejo z mikroskopsko majhnimi organizmi in delujejo kot [[filter]] za hrano. Škržni lističi so sestavljeni iz enoslojne [[vrhnjica|vrhnjice]], med njenimi [[celica]]mi pa so številne [[sluz]]ne žleze in celice, ki uravnavajo izločanje [[sol]]i. Pod vrhnjico so razpredene številne [[kapilare]], ki dajejo škrgam rdeč videz.


[[Kategorija:Dihala]]
[[Kategorija:Dihala]]
Vrstica 13: Vrstica 13:
[[Kategorija:Anatomija živali]]
[[Kategorija:Anatomija živali]]


[[ar:خيشوم]]
[[bs:Škrge]]
[[ca:Brànquia]]
[[ca:Brànquia]]
[[cs:Žábry]]
[[cs:Žábry]]
Vrstica 18: Vrstica 20:
[[de:Kieme]]
[[de:Kieme]]
[[en:Gill]]
[[en:Gill]]
[[es:Branquia]]
[[eo:Branko]]
[[eo:Branko]]
[[es:Branquia]]
[[et:Lõpused]]
[[fa:آب‌شش]]
[[fa:آب‌شش]]
[[fi:Kidukset]]
[[fr:Branchie]]
[[fr:Branchie]]
[[he:זימים]]
[[hi:क्लोम]]
[[hr:Škrge]]
[[hr:Škrge]]
[[id:Insang]]
[[io:Brankio]]
[[io:Brankio]]
[[is:Tálkn]]
[[it:Branchia]]
[[it:Branchia]]
[[he:זימים]]
[[ja:えら]]
[[ka:ლაყუჩები]]
[[ko:아가미]]
[[lt:Žiauna]]
[[lt:Žiauna]]
[[mk:Жабри]]
[[mk:Жабри]]
[[nl:Kieuw]]
[[nl:Kieuw]]
[[ja:えら]]
[[no:Gjelle]]
[[nn:Gjelle]]
[[nn:Gjelle]]
[[no:Gjelle]]
[[om:Gill]]
[[pl:Skrzela (anatomia)]]
[[pl:Skrzela (anatomia)]]
[[pt:Brânquia]]
[[pt:Brânquia]]
Vrstica 37: Vrstica 47:
[[simple:Gill]]
[[simple:Gill]]
[[sr:Шкрге]]
[[sr:Шкрге]]
[[fi:Kidukset]]
[[sv:Gälar]]
[[sv:Gälar]]
[[tg:Ғалсама]]
[[uk:Зябра]]
[[zh:鳃]]
[[zh:鳃]]

Redakcija: 00:55, 26. maj 2009

Ribje škrge

Škrge so dihalni organ rib in nekaterih drugih vodnih organizmov.

Ribe

Pri ribah škrge ležijo v škržni votlini, ki je pokrita s škržnim poklopcem. V votlini je več škržnih lokov, ki so stisnjeni tesno skupaj. Pretok vode skozi škrge poteka skozi usta. Ko se usta odprejo priteče voda noter, obenem pa se zaprejo škržni poklopci. S tem se razširi škržna votlina, pritisk v škržni votlini pa je manjši od tistega v ustih, zaradi česar voda, polna kisika steče mimo škrg. V naslednjem koraku se škržni poklopci razprejo in voda steče iz njih.

Nekatere ribje vrste imajo v ustih tudi nekakšne zaklopke, ki preprečujejo povratni tok vode iz škrg nazaj v usta.

Pri kostnicah sestavljajo škrge po štirje škržni loki na vsaki strani telesa. Na vsakega od lokov, ki imajo včasih tudi posebne izrastke, imenovane škržni trni, sta nameščeni po dve vrsti tankih škržnih lističev, njihova površina pa je povečana s številnimi gubami. Škržni trni se pojavljajo predvsem pri ribah, ki se prehranjujejo z mikroskopsko majhnimi organizmi in delujejo kot filter za hrano. Škržni lističi so sestavljeni iz enoslojne vrhnjice, med njenimi celicami pa so številne sluzne žleze in celice, ki uravnavajo izločanje soli. Pod vrhnjico so razpredene številne kapilare, ki dajejo škrgam rdeč videz.