Vojaško brezpilotno letalo: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m Izbris UAV |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Globalhawk.750pix.jpg|thumb|Vojaško brezpilotno letalo [[RQ-4 Global Hawk]]]] |
[[Slika:Globalhawk.750pix.jpg|thumb|Vojaško brezpilotno letalo [[RQ-4 Global Hawk]]]] |
||
'''Vojaška brezpilotna letala''' |
'''Vojaška brezpilotna letala''' so vrsta [[vojaško letalo|vojaških letal]] brez posadke, ki so namenjena širokemu razponu vojaškega delovanja. V prvi vrsti se uporablja za [[izvidništvo]] in nadzor, poleg tega pa tudi za prepoznavanje ciljev, zbiranje podatkov, [[elektronsko vojskovanje]]. Nekatere verzije lahko nosijo tudi orožje in so primerne za napade; v angleščini jih označuje kratica UCAV. |
||
Prve verzije teh letal so potrebovale stalno radijsko upravljanje (podobno kot danes modeli letal), kasneje pa so upravljanje in [[navigacija|navigacijo]] prevzeli avtopiloti, ki upravljajo funkcije držanja smeri, [[hitrost]]i in višine ter let po vnaprej programirani poti. Tudi današnji modeli vseeno potrebujejo posredovanje človeškega operaterja (operater ima lahko popoln nadzor nad letenjem ter senzorji in orožji, lahko pa si to delo delita dva operaterja). |
Prve verzije teh letal so potrebovale stalno radijsko upravljanje (podobno kot danes modeli letal), kasneje pa so upravljanje in [[navigacija|navigacijo]] prevzeli avtopiloti, ki upravljajo funkcije držanja smeri, [[hitrost]]i in višine ter let po vnaprej programirani poti. Tudi današnji modeli vseeno potrebujejo posredovanje človeškega operaterja (operater ima lahko popoln nadzor nad letenjem ter senzorji in orožji, lahko pa si to delo delita dva operaterja). |
||
Redakcija: 21:01, 30. marec 2009
Vojaška brezpilotna letala so vrsta vojaških letal brez posadke, ki so namenjena širokemu razponu vojaškega delovanja. V prvi vrsti se uporablja za izvidništvo in nadzor, poleg tega pa tudi za prepoznavanje ciljev, zbiranje podatkov, elektronsko vojskovanje. Nekatere verzije lahko nosijo tudi orožje in so primerne za napade; v angleščini jih označuje kratica UCAV.
Prve verzije teh letal so potrebovale stalno radijsko upravljanje (podobno kot danes modeli letal), kasneje pa so upravljanje in navigacijo prevzeli avtopiloti, ki upravljajo funkcije držanja smeri, hitrosti in višine ter let po vnaprej programirani poti. Tudi današnji modeli vseeno potrebujejo posredovanje človeškega operaterja (operater ima lahko popoln nadzor nad letenjem ter senzorji in orožji, lahko pa si to delo delita dva operaterja).
Z razvojem umetne inteligence in izpopolnjenih računalnikov se trend razvoja brezpilotnih letal giblje v smeri popolne avtonomije, ki bi jih programirali pred poletom, med poletom pa posegi operaterjev ne bi bili potrebni. Prihodnje verzije brezpilotnih letal bodo mogoče primerne tudi za zračno bojevanje, vendar umetna inteligenca na področju bojevanja z drugimi letali še ni primerljiva s človeško posadko.
V grobem se brezpilotna letala delijo na strateška, ki delujejo na velikih višinah, taktična, ki delujejo na majhnih višinah in bojna, ki nosijo oborožitev.[1]
Glej tudi
Opombe in reference
- ↑ Podgoršek, Borut (15. marec 2008). »Brezpilotni letalniki«. Sierra5.net. Pridobljeno 18. septembra 2008.
Zunanje povezave
 | Ta članek o vojaškem zrakoplovu je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |