Animizem: Razlika med redakcijama
Brez povzetka urejanja |
m 93.103.58.150 se dela pametnega |
||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
Ta izraz je najbrž prvi uporabil nemški kemik in fiziolog [[Georg Ernst Stahl]], avtor knjige ''Theoria medica vera'' iz leta 1707. Z njim je želel opisati medicinsko stališče, po katerem procesov v organskem svetu ni mogoče objasniti mehanično, glede na to, da je rezultat duhovne sile, ki jo je poimenoval ''anoima rationis''. Z medicinskega področja so pojem prenesli v filozofijo narave in nato še na druga filozofska področja oziroma v družboslovne znanosti. |
Ta izraz je najbrž prvi uporabil nemški kemik in fiziolog [[Georg Ernst Stahl]], avtor knjige ''Theoria medica vera'' iz leta 1707. Z njim je želel opisati medicinsko stališče, po katerem procesov v organskem svetu ni mogoče objasniti mehanično, glede na to, da je rezultat duhovne sile, ki jo je poimenoval ''anoima rationis''. Z medicinskega področja so pojem prenesli v filozofijo narave in nato še na druga filozofska področja oziroma v družboslovne znanosti. |
||
Angleški antropolog [[Edward Burnett Tylor]] je izraz vpeljal v [[antropologija|antropologijo]], z njim pa je opisal prvo stopnjo evolucije [[religija|religije]], ki je razširjena med zaostalimi ljudstvi. |
Angleški antropolog [[Edward Burnett Tylor]] je izraz vpeljal v [[antropologija|antropologijo]], z njim pa je opisal prvo stopnjo evolucije [[religija|religije]], ki je razširjena med zaostalimi ljudstvi. |
||
{{Wikislovar|animizem|Animizem}} |
{{Wikislovar|animizem|Animizem}} |
||
| Vrstica 66: | Vrstica 66: | ||
[[tr:Animizm]] |
[[tr:Animizm]] |
||
[[uk:Анімізм]] |
[[uk:Анімізм]] |
||
[[zh:泛靈論]] |
[[zh:泛靈論]] |
||
Redakcija: 10:26, 8. januar 2009
Animízem (latinsko animus, anima - duh, mišljenje ali duša) je verovanje v duhove in druga nadnaravna bitja. Ljudje verjamejo, da duhovi prebivajo v živalih, rastlinah, v skalah, zvezdah, včasih tudi v ljudjeh. Posebna oblika animizma je totemizem.
Za animizem je značilno tudi verovanje ljudi, da imajo duhovi podobne lastnosti kot ljudje, zato ljudje v odnosu do njih uporabljajo enaka sredstva in odnose kot med seboj (darila, kazni, ljubezen, sovraštvo, spoštovanje, podkupovanje).
Ta izraz je najbrž prvi uporabil nemški kemik in fiziolog Georg Ernst Stahl, avtor knjige Theoria medica vera iz leta 1707. Z njim je želel opisati medicinsko stališče, po katerem procesov v organskem svetu ni mogoče objasniti mehanično, glede na to, da je rezultat duhovne sile, ki jo je poimenoval anoima rationis. Z medicinskega področja so pojem prenesli v filozofijo narave in nato še na druga filozofska področja oziroma v družboslovne znanosti.
Angleški antropolog Edward Burnett Tylor je izraz vpeljal v antropologijo, z njim pa je opisal prvo stopnjo evolucije religije, ki je razširjena med zaostalimi ljudstvi.
 | Ta članek o sociologiji je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |