Vitez: Razlika med redakcijama

Izbrisana vsebina Dodana vsebina

Znotrajvrstično

Redakcija: 17:00, 26. maj 2008

Vitez (francosko chevalier, latinsko eques, nemško Ritter, rusko rycaŕ), v srednjem veku naziv za vojaka na konju, v širšem smilu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.

Vitezi so bili v glavnem pripadniki nižjega plemstva. Bili so poklicni vojaki, katerih veščine so se izkazale predvsem v vojnah med Normani in Arabci. Vitez je lahko postal vsak, vendar so bili draga oprema (čelada s pomičnim vizirjem, oklep, meč, ščit, sulica in drugo) in prvorazredni konji dostopni samo bolj bogati fevdalni gospodi. Bili so odvisni od svojega fevdalnega gospoda in so zanj poleg vojaške službe opravljali tudi druge naloge (pobiranje davkov, zatiranje uporov...). Za svoje usluge so od fevdalnega gospoda dobivali fevde in del vojnega plena.

Vitezi so bili v srednjeveških predstavah junaki brez napak in strahu, nesebični, predani cerkvi in svojemu fevdalnemu gospodu, pobožni, velikodušni, smeli, branilci ženske časti ter zaščitniki vdov in siromašnih. Njihove podvige in prigode so opevali in o njih pripovedovali zgodbe, ki so bile najpogosteje idealizirane in so se ohranile vse do danes kot legende. Za obdobje srednjeveške književnosti je poleg viteške poezije značilen tudi viteški roman.

S propadanjem fevdalizma je propadalo tudi viteštvo. Vitezi so izgubili materialno osnovo in bogate zaščitnike in mnogi so postali cestni roparji (Raubritter). Usodo vitezov in njihovega načina vojskovanja je zapečatil nov način vojskovanja, ki je dal prednost pešcem, oboroženim s strelnim orožjem.

Naziv "vitez" se je ohranil in se danes uporablja kot naziv za plemiča oziroma kot stopnja nekaterih odlikovanj.

Vir

Opća enciklopedija JLZ, Zagreb 1982, VIII, 542

Glej tudi

Zunanje povezave

Poglejte si besedo vitez ali Vitez v Wikislovarju, prostem slovarju.

Ta članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite.

@@ Vrstica 1: / Vrstica 1: @@
 {{drugi pomeni}}
 [[slika:Codex Manesse Hartmann von Aue.jpg|thumb|Grafična upodobitev viteza]]
-'''Vitez''' ([[francoščina|francosko]] ''chevalier'', [[latinščina|latinsko]] ''eques'', [[nemščina|nemško]] ''Ritter'', [[ruščina|rusko]] ''rycaŕ'') je bil [[naziv]] za [[bojevnik]]e v [[srednji vek|srednjem veku]], ki so se [[poklic]]no ukvarjali z [[vojskovanje|vojskovanjem]]. Bili so odvisni od svojega [[fevdalec|fevdalnega]] [[gospod]]a in za njega so poleg [[vojaška služba|vojaške službe]] opravljali tudi druge naloge (pobiranje [[davek|davkov]] in [[dajatev|dajatev]],...).
+'''Vitez''' ([[francoščina|francosko]] ''chevalier'', [[latinščina|latinsko]] ''eques'', [[nemščina|nemško]] ''Ritter'', [[ruščina|rusko]] ''rycaŕ''), v [[srednji vek|srednjem veku]] [[naziv]] za vojaka na konju, v širšem smilu tudi naziv za fevdalca, ki je bil po predpisani proceduri proglašen za viteza.
+Vitezi so bili v glavnem pripadniki nižjega plemstva. Bili so poklicni vojaki, katerih veščine so se izkazale predvsem v vojnah med [[Normani]] in [[Arabci]]. Vitez je lahko postal vsak, vendar so bili draga oprema (čelada s pomičnim vizirjem, oklep, meč, ščit, sulica in drugo) in prvorazredni konji dostopni samo bolj bogati fevdalni gospodi. Bili so odvisni od svojega [[fevdalec|fevdalnega gospoda]]  in so zanj poleg [[vojaška služba|vojaške službe]] opravljali tudi druge naloge (pobiranje [[davek|davkov]], zatiranje [[upor]]ov...). Za svoje usluge so od fevdalnega gospoda dobivali [[fevd]]e in del vojnega plena.
+Vitezi so bili v [[srednji vek|srednjeveških]] predstavah junaki brez napak in strahu, nesebični, predani cerkvi in svojemu fevdalnemu gospodu, pobožni, velikodušni, smeli, branilci ženske časti ter zaščitniki vdov in siromašnih. Njihove podvige in prigode so opevali in o njih pripovedovali zgodbe, ki so bile najpogosteje idealizirane in so se ohranile vse do danes kot [[legenda|legende]]. Za obdobje [[srednjeveška književnost|srednjeveške književnosti]] je poleg viteške [[poezija|poezije]] značilen tudi [[roman|viteški roman]].
+S propadanjem [[fevdalizem|fevdalizma]] je propadalo tudi viteštvo. Vitezi so izgubili materialno osnovo in bogate zaščitnike in mnogi so postali cestni roparji (Raubritter). Usodo vitezov in njihovega načina vojskovanja je zapečatil nov način vojskovanja, ki je dal prednost pešcem, oboroženim s [[strelno orožje|strelnim orožjem]].
+Naziv "vitez" se je ohranil in se danes uporablja kot naziv za [[plemič]]a oziroma kot stopnja nekaterih [[odlikovanje|odlikovanj]].
+==Vir==
+* Opća enciklopedija JLZ, Zagreb 1982, VIII, 542
-Danes se je vitez ohranil kot naziv za [[plemič]]a oziroma kot stopnja nekaterih [[odlikovanje|odlikovanj]].
 == Glej tudi ==