Presečišče: Razlika med redakcijama
Izbrisana vsebina Dodana vsebina
m še boljša slika |
m Napis pod sliko |
||
Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
[[Slika:Tangency Example 1.svg|thumb|Presečišče premice in krivulje]] |
[[Slika:Tangency Example 1.svg|thumb|Presečišče premice in krivulje]] |
||
[[Slika:Tangency Example 3.svg|thumb| |
[[Slika:Tangency Example 3.svg|thumb|Premica in krivulja na sliki imata dve presečišči, samo eno od teh presečišč (''P'') pa je tudi dotikališče]] |
||
'''Presečíšče''' (tudi '''sečíšče''') je v [[geometrija|geometriji]] splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih [[množica|množic]]: dveh [[premica|premic]], dveh [[krivulja|krivulj]], dveh [[ploskev]], premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd. |
'''Presečíšče''' (tudi '''sečíšče''') je v [[geometrija|geometriji]] splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih [[množica|množic]]: dveh [[premica|premic]], dveh [[krivulja|krivulj]], dveh [[ploskev]], premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd. |
||
Vrstica 8: | Vrstica 8: | ||
*'''Stičíšče''' je presečišče, ki leži na skrajnem robu obeh danih množic. Npr.: če imata dve [[daljica|daljici]] skupno krajišče, pravimo tej točki tudi stičišče daljic. |
*'''Stičíšče''' je presečišče, ki leži na skrajnem robu obeh danih množic. Npr.: če imata dve [[daljica|daljici]] skupno krajišče, pravimo tej točki tudi stičišče daljic. |
||
Pogosto se zgodi, da imata dve ploskvi (oz. ravnini) neskončno mnogo presečišč. Če ta presečišča sestavljajo krivuljo, jo |
Pogosto se zgodi, da imata dve ploskvi (oz. ravnini) neskončno mnogo presečišč. Če ta presečišča sestavljajo krivuljo, jo imenujemo '''preséčna krivúlja''', če sestavljajo premico, pa '''preséčna prémica''' ali '''preséčnica'''. |
||
==Računanje presečišča== |
==Računanje presečišča== |
||
Vrstica 15: | Vrstica 15: | ||
:''f(x)'' = ''g(x)''. |
:''f(x)'' = ''g(x)''. |
||
Rešitev dobljene enačbe je abscisa presečišča. Ordinato presečišča dobimo tako, da izračunano absciso vstavimo v eno od funkcij. |
Rešitev dobljene enačbe je abscisa (''x'' koordinata) presečišča. Ordinato (''y'' koordinato) presečišča dobimo tako, da izračunano absciso vstavimo v eno od funkcij. |
||
[[Kategorija:Točke]] |
[[Kategorija:Točke]] |
Redakcija: 14:02, 6. maj 2008
Presečíšče (tudi sečíšče) je v geometriji splošni izraz za skupno točko dveh geometrijskih množic: dveh premic, dveh krivulj, dveh ploskev, premice in ravnine, krivulje in ploskve ipd.
Beseda presečišče je nadpomenka, ki zajema tudi naslednje posebne primere:
- Dotikalíšče je presečišče, v okolici katerega se dani krivulji (ali ploskvi) zelo dobro prilegata ena drugi. Najbolj znan primer dotikališča je točka v kateri se tangenta dotika dane krivulje.
- Prebodíšče je presečišče enorazsežne množice (premice, krivulje) in dvorazsežne množice (ravnine, ploskve).
- Stičíšče je presečišče, ki leži na skrajnem robu obeh danih množic. Npr.: če imata dve daljici skupno krajišče, pravimo tej točki tudi stičišče daljic.
Pogosto se zgodi, da imata dve ploskvi (oz. ravnini) neskončno mnogo presečišč. Če ta presečišča sestavljajo krivuljo, jo imenujemo preséčna krivúlja, če sestavljajo premico, pa preséčna prémica ali preséčnica.
Računanje presečišča
Presečišče grafov dveh funkcij y = f(x) in y = g(x) izračunamo tako, da izenačimo enačbi obeh funkcij:
- f(x) = g(x).
Rešitev dobljene enačbe je abscisa (x koordinata) presečišča. Ordinato (y koordinato) presečišča dobimo tako, da izračunano absciso vstavimo v eno od funkcij.