Inženir: Razlika med redakcijama
m nvg |
m korekture |
||
| Vrstica 1: | Vrstica 1: | ||
'''Inženír''' je danes strokovnjak za [[tehnika|tehniko]] z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških |
'''Inženír''' je danes strokovnjak za [[tehnika|tehniko]] z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet. Včasih so bili inženirji univerzalni, danes se specializirajo v posamezne stroke: [[gradbeništvo|gradbeni inženir]], elektroinženir ali inženir [[elektrotehnika|elektrotehnike]], [[strojništvo|strojni inženir]], gozdarski inženir... |
||
== Nazivi == |
== Nazivi == |
||
Včasih je bil naziv '''inženir''' dosežen z zaključkom študija na višji šoli oz. |
Včasih je bil naziv '''inženir''' dosežen z zaključkom študija na višji šoli oz. tako imenovani "prvi stopnji" fakultetnega študija, ki se je zaključil po dveh letih in je dajal izobrazbo VI. stopnje. "Druga stopnja" oz. štiriletni študij pa je pripeljal do naziva '''diplomirani inženir''' s VII. stopnje izobrazbe. |
||
Po spremembi visokošolskega sistema (šolsko [[leto]] [[1996]]/[[1997]]) so bile v Sloveniji vpeljane Višje strokovne šole, ki so lahko ''Javne višje strokovne šole'' (običajno v sklopu srednješolskih centrov) ali pa ''Koncesionirane višje strokovne šole''. Programi so zasnovani kot posebna oblika terciarnega izobraževanja in so izrazito poklicno naravnani. Prav po tem se razlikujejo od visokošolskega (univerzitetnega in visokošolskega strokovnega) študija. Kar 40 % programa je namenjenega praktičnemu usposabljanju v podjetjih. Programi so dveletni ter omogočajo pridobitev višje strokovne izobrazbe za delo v poklicih, navedenih v nomenklaturi poklicev, med drugim tudi naziv '''inženir'''. |
Po spremembi visokošolskega sistema (šolsko [[leto]] [[1996]]/[[1997]]) so bile v Sloveniji vpeljane Višje strokovne šole, ki so lahko ''Javne višje strokovne šole'' (običajno v sklopu srednješolskih centrov) ali pa ''Koncesionirane višje strokovne šole''. Programi so zasnovani kot posebna oblika terciarnega izobraževanja in so izrazito poklicno naravnani. Prav po tem se razlikujejo od visokošolskega (univerzitetnega in visokošolskega strokovnega) študija. Kar 40 % programa je namenjenega praktičnemu usposabljanju v podjetjih. Programi so dveletni ter omogočajo pridobitev višje strokovne izobrazbe za delo v poklicih, navedenih v nomenklaturi poklicev, med drugim tudi naziv '''inženir'''. |
||
| Vrstica 9: | Vrstica 9: | ||
[[Univerza|Univerzitetni]] študij pa je bil razdeljen na visokošolski program (običajno tri leta), ki na tehniških fakultetah daje naziv '''diplomirani inženir''' ter popolni univerzitetni študij, ki pripelje do naziva '''univerzitetni diplomirani inženir'''. |
[[Univerza|Univerzitetni]] študij pa je bil razdeljen na visokošolski program (običajno tri leta), ki na tehniških fakultetah daje naziv '''diplomirani inženir''' ter popolni univerzitetni študij, ki pripelje do naziva '''univerzitetni diplomirani inženir'''. |
||
Bivši naziv '' |
Bivši naziv ''dipl. inž.'' je tako postal ''univ. dipl. inž.''. |
||
Redakcija: 02:28, 17. februar 2005
Inženír je danes strokovnjak za tehniko z višjo ali visoko ali izobrazbo tehniških fakultet. Včasih so bili inženirji univerzalni, danes se specializirajo v posamezne stroke: gradbeni inženir, elektroinženir ali inženir elektrotehnike, strojni inženir, gozdarski inženir...
Nazivi
Včasih je bil naziv inženir dosežen z zaključkom študija na višji šoli oz. tako imenovani "prvi stopnji" fakultetnega študija, ki se je zaključil po dveh letih in je dajal izobrazbo VI. stopnje. "Druga stopnja" oz. štiriletni študij pa je pripeljal do naziva diplomirani inženir s VII. stopnje izobrazbe.
Po spremembi visokošolskega sistema (šolsko leto 1996/1997) so bile v Sloveniji vpeljane Višje strokovne šole, ki so lahko Javne višje strokovne šole (običajno v sklopu srednješolskih centrov) ali pa Koncesionirane višje strokovne šole. Programi so zasnovani kot posebna oblika terciarnega izobraževanja in so izrazito poklicno naravnani. Prav po tem se razlikujejo od visokošolskega (univerzitetnega in visokošolskega strokovnega) študija. Kar 40 % programa je namenjenega praktičnemu usposabljanju v podjetjih. Programi so dveletni ter omogočajo pridobitev višje strokovne izobrazbe za delo v poklicih, navedenih v nomenklaturi poklicev, med drugim tudi naziv inženir.
Univerzitetni študij pa je bil razdeljen na visokošolski program (običajno tri leta), ki na tehniških fakultetah daje naziv diplomirani inženir ter popolni univerzitetni študij, ki pripelje do naziva univerzitetni diplomirani inženir.
Bivši naziv dipl. inž. je tako postal univ. dipl. inž..