Franc Jožef Hanibal Hohenwart: Razlika med redakcijama
ktg:Hohenwarti |
m slog |
||
| Vrstica 3: | Vrstica 3: | ||
[[1771]], [[Ljubljana]], † [[2. avgust]] [[1844]] |
[[1771]], [[Ljubljana]], † [[2. avgust]] [[1844]] |
||
Hohenwart, tudi ''Hochenwart'', je [[naravoslovje]] in [[rudarstvo]] študiral na [[Dunaj]]u. Po končanem študiju je opravljal različne državne službe, leta [[1820]] se je upokojil, in se posvetil svoji stroki. V letih [[1831]] do [[1836]] je bil predsednik [[muzej]]skega''kuratorija'' v Ljubljani in skupaj s [[kustos]]om [[Henrik Freyer|Henrikom Freyerjem]]vodil poslovanje [[Kranjski deželni muzej|Kranjskega deželnega muzeja]] (predhodnika [[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja Slovenije]]) v Ljubljani. Muzeju je daroval bogate zbirke [[kapnik]]ov, [[mineral]]ov, [[rastlina|rastlin]] in [[žival]]i. Leta [[1832]] je izdal knjižico z opisom [[Postojnska jama|Postojnske jame]]. Po njem se imenuje prvi v [[Kras|kraškem podzemlju]] najdeni hrošč ''drobnovratnik'' (Leptodirus hohenwarti). |
|||
Hohenwart, tudi ''Hochenwart'', je [[naravoslovje]] in [[rudarstvo]] študiral na [[Dunaj]]u. |
|||
Po končanem študiju je opravljal različne državne službe, leta [[1820]] se je upokojil, in se posvetil svoji stroki. V letih [[1831]] do [[1836]] je bil predsednik [[muzej]]skega |
|||
''kuratorija'' v Ljubljani in skupaj s [[kustos]]om [[Henrik Freyer|Henrikom Freyerjem]] |
|||
vodil poslovanje [[Kranjski deželni muzej|Kranjskega deželnega muzeja]] (predhodnika |
|||
[[Narodni muzej Slovenije|Narodnega muzeja Slovenije]]) v Ljubljani. Muzeju je daroval bogate zbirke [[kapnik]]ov, [[mineral]]ov, [[rastlina|rastlin]] in [[žival]]i. Leta [[1832]] je izdal knjižico z opisom [[Postojnska jama|Postojnske jame]]. Po njem se imenjuje prvi v |
|||
[[Kras|kraškem podzemlju]] najdeni hrošč ''drobnovratnik'' (Leptodirus hohenwarti). |
|||
Hohenwartu je priznan prvi dokumentirani vzpon na [[Mangart]], ki ga je izvedel leta [[1794]]. |
Hohenwartu je priznan prvi dokumentirani vzpon na [[Mangart]], ki ga je izvedel leta [[1794]]. |
||
{{ |
{{scientist-stub}} |
||
[[Kategorija:Rojeni leta 1771|Hohenwart, Franc Jožef Hanibal]] |
[[Kategorija:Rojeni leta 1771|Hohenwart, Franc Jožef Hanibal]] |
||
[[Kategorija:Umrli leta 1844|Hohenwart, Franc Jožef Hanibal]] |
[[Kategorija:Umrli leta 1844|Hohenwart, Franc Jožef Hanibal]] |
||
[[Kategorija:Slovenski naravoslovci|Hohenwart, Franc Jožef Hanibal]] |
[[Kategorija:Slovenski naravoslovci|Hohenwart, Franc Jožef Hanibal]] |
||
[[Kategorija:Ljudje, po katerih so poimenovali žival|Hohenwart, Franc Jožef Hanibal]] |
|||
[[Kategorija:Hohenwarti|Hohenwart, Franc Jožef Hanibal]] |
[[Kategorija:Hohenwarti|Hohenwart, Franc Jožef Hanibal]] |
||
Redakcija: 12:00, 4. november 2007
Franc Jožef Hanibal Hohenwart, kranjski naravoslovec, * 24. maj 1771, Ljubljana, † 2. avgust 1844
Hohenwart, tudi Hochenwart, je naravoslovje in rudarstvo študiral na Dunaju. Po končanem študiju je opravljal različne državne službe, leta 1820 se je upokojil, in se posvetil svoji stroki. V letih 1831 do 1836 je bil predsednik muzejskegakuratorija v Ljubljani in skupaj s kustosom Henrikom Freyerjemvodil poslovanje Kranjskega deželnega muzeja (predhodnika Narodnega muzeja Slovenije) v Ljubljani. Muzeju je daroval bogate zbirke kapnikov, mineralov, rastlin in živali. Leta 1832 je izdal knjižico z opisom Postojnske jame. Po njem se imenuje prvi v kraškem podzemlju najdeni hrošč drobnovratnik (Leptodirus hohenwarti).
Hohenwartu je priznan prvi dokumentirani vzpon na Mangart, ki ga je izvedel leta 1794.
