Godala

Različna godala

Godala so glasbeni instrumenti, s katerimi ustvarjamo zvok tako, da nanje godemo z lokom, ki napete strune spravlja v nihanje oziroma v vibracijo.

Poznamo :

•violino

•violo

•violončelo

•kontrabas

Hvala za spoštovanje 😊😊😊

V Evropo so godala prišla s Srednjega vzhoda v 10. stoletju. Eno najstarejših glasbil, na katero so igrali z lokom je bil rebek. Skupino godal v tujih jezikih večkrat dvoumno tolmačijo, ker je ne imenujejo po načinu izvajanja (npr. angleško: strings, kar obsega vse strunske instrumente), neglede na to pa za isti izraz v orkesterski glasbi velja, da v to skupino ne prištevajo brenkal, klavirja, itd.

Na godala lahko igramo tudi s prsti; temu se reče pizzicato. Nihanje strune proizvaja zvok.

Vrste modernih godal

• violina
• viola
• violončelo
• kontrabas

Predniki današnjih godalnih instrumentov

• rebek - predhodnica viole in violine
• srednjeveške gosli
• viela (vielle)
• nožna viola (viola da gamba) - predhodnica violončela in posledično, kontrabasa
  • viola bastarda
  • ljubezenska viola (viola d'amore ali english violet)
  • violetta piccola
  • violone
• ročna viola (viola da braccio) - predhodnica violine
• ročna lira (lira da braccio) - predhodnica viole
  • sopranska viola (diskantna viola)
  • mala viola
  • viola da spalla
• žepna violina (pochette)

Ljudska godala

• gusle
• fidel
• rebab
• bunkula
• nyckelharp
• sarangi

Posebne vrste godal

• violinofon (Stroh-ova violina)
• monokord Morska trobenta (Tromba Marina)

Sestavni deli godal

Resonančni trup (zunanji deli)

• pokrov - izbočeno izrezana oz. izdolbljena tanka smrekova deska z dvema odprtinama v obliki črke f (zvočnica je na kitari, godala imajo f-odprtini)
• f-odprtina (tudi zvočnica) - odprtina, ki omogoča prenos nihanja zraka iz trupa; odprtina, skozi katero postavimo dušo v godalni instrument
• obod (tudi stranice) - 6 tankih javorjevih deščic, ki so na stičnih mestih podložene s krclji
• dno - na nasprotni strani kot pokrov; sestavljeno iz ene ali dveh izbočeno izrezanih javorjevih desk. Najtanjše je na robovih in najdebelejše na sredini.
• vložki, žile, intarzije - so intarzijske večslojne plasti temno-svetlo-temnega lesa, ki potekajo ob robu pokrova in dna
• gumb - nanj je z debelo črevesno struno plastično ali kovinsko vezjo pritrjen strunik
• strunik - držalo za strune, ki od tod potekajo preko kobilice, ubiralke in zgornjega sedla do vijakov, okoli katerih so navite
• noga - kovinska ali plastična palica, ki služi kot naslon na tla med igro na violončelo (daljša) in na kontrabas (kratka)
• kobilica (tudi mostiček, italijansko ponticello) - je javorjeva deščica z majhnimi zarezami, ki kot dvonožen nastavek stoji na pokrovu, čezenj pa so speljane strune. Kobilica, ki je hkrati sedlo, prenaša tresljaje strun na pokrov in dno in s tem v okoliški zrak. (glej tudi sul ponticello)
• ubiralka - tudi del vratu godalnih instrumentov, narejena iz ebenovine ; nad u. potekajo strune, ki jih glasbenik pritiska na u. (ubira prste) in s tem strune zvenijo v različnih tonskih višinah.
• podbradnik - naslon za brado izvajalca pri violini ali violi

Notranje opore trupa

(sestavljene so iz mehkega , smrekovega ali vrbovega lesa):

• krclji - iz deščic napravljene notranje opore, s katerimi so podloženi ogli trupa.
  • zgornji krcelj - na mestu zgornjega stika levega in desnega oboda pod vratom instrumenta
  • spodnji krcelj - na spodnjem koncu trupa, kjer je pri violončelu in kontrabasu noga, pri violini in violi pa gumb.
  • vogalni krcelj - notranja podpora vogalov
• rebro, basovo rebro - znotraj na pokrov prilepljena smrekova deščica, ki poteka pod levo nogo kobilice vzporedno z ubiralko
• duša - neprilepljena okrogla paličica ob desni nogi kobilice, ki tonsko veže pokrov z dnom

Polž in vijaki

Glava (zgornji del trupa)

• polž - okrasni del glave, skrbnost njegove izdelave večinoma nakazuje na vrednost (pri starih in novih instrumentih)
• vijačnica - na vsaki strani ima konično izvrtane odprtine za vijake
• vijaki ali ključi - na katerih so navite strune; narejeni so iz primerno trdega lesa, pri velikih kontrabasih pa so namesto lesenih vijakov posebni kovinski zobati mehanizmi, ki omogočajo lažje napenjanje strun; vijake uporabljamo za uglasitev strun (instrumenta)

Godalni lok

Sestavni deli godalnega loka so:

• palica - z gretjem umetno rahlo upognjena, večinoma iz brazilskega lesa, imenovanega pernambuk; tudi iz armirane plastike, karbona ...
• žima - dlaka konjskega repa, najbolj primerna mongolska
• žabica - naprava (iz ebenovine ali mamutovine ali želvovine ali iz plastike) za napenjanje loka, to je napenjanje žime; z napenjanjem žime spreminjamo tehnične lastnosti loka

Dodatna oprema godal

• štimer ali vijak za 'fino' uglaševanje, nameščamo ga na strunik, da si pomagamo pri uglaševanju
• dušilec ali sordino, v obliki trinožnega ebenovinastega ali kovinskega nastavka, ki lahko oprime kobilico. Dušilec pri godalih ima enak namen kot dušilci pri drugih instrumentih; dosežemo tišje in bolj odmaknjene (temnejše) tone, ker oviramo prosto nihanje strun in s tem zmanjšujemo nihajno amplitudo.
• kolofonija - smola, s katero mažemo (natremo) drobne luskice na žimi, da je trenje med žimo in strunami večje; strune na ta način spravimo v nihanje (petje)

Najbolj znani izdelovalci godal

(Izdelovalci violin, viol, violončel, kontrabasov in godalnih lokov)

Avstrija

• Jacob Stainer
• David Tecchler
• Leopold Widhalm

Francija

• Gustave Bernadel
• Charles Collin-Mezin mlajši
• Charles Jean Baptiste Collin-Mezin
• Nicolas Lupot
• Etienne Vatelot
• Jean Baptiste Vuillaume z družino

Italija

• Družina Amati
• Družina Bergonzi
• Gasparo Da Salo'
• Desiderio Quercetani
• Nicolò Gagliano
• Matteo Goffriller
• Giovanni Battista Guadagnini
• Giuseppe Guarneri del Gesu'
• Družina Guarneri
• Giovanni Paolo Maggini
• Stefano Scarampella
• Antonio Stradivari
• Domenico Montagnana
• Carlo Giuseppe Testore

Madžarska

• Otto Erdesz

Nemčija

• Družina Klotz
• Karl Hermann (Andreas Morelli)

Slovenija

• Vilim Demšar
• Blaž Demšar
• Ivan Milič
• Ante Horvat

Švica

• Johannes Finkel (godalni loki)

ZDA

• Scott Cao
• Brian Skarstad

Viri

• Vrbančič, Ivan (2004). Glasbeni slovarček. Ljubljana : Mladinska knjiga. COBISS 213952256. ISBN 86 11 16908 5.