Valentin Zarnik: Razlika med redakcijama
Nova stran: '''Valentin Zarnik''', slovenski pravnik, politik in pisatelj, * 1837, † 1888. Spadal je med liberaliste iz skupine mladoslovencev, ki so se ... |
Brez povzetka urejanja |
||
| Vrstica 5: | Vrstica 5: | ||
Kot gimnazijec je s sošolci literarno deloval v skupini [[vajevci]]. Kasneje je ustvarjal predvsem na področju tako imenovane feljtonistike oziroma podlistkov. V njegovem času je ime veljalo za oznako žanra, danes z njim označujemo le pisanje pod črto v časopisu. Tu je literarne zasnove kombiniral z aktualnimi političnimi, kulturnimi in družbenimi temami. Pogosto se je v njih približal [[Satira (način pisanja)|satiri]]. Spadal je med prve pisce feljtonov v časopisu ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]]''. V njih je opisoval tudi svoje navdušenje nad pogumnim bojem [[Francija|Francozev]] s [[Prusija|Prusi]] leta [[1870]]. Tu se vidijo njegove simpatije do svobodoljubja in francoske revolucije. |
Kot gimnazijec je s sošolci literarno deloval v skupini [[vajevci]]. Kasneje je ustvarjal predvsem na področju tako imenovane feljtonistike oziroma podlistkov. V njegovem času je ime veljalo za oznako žanra, danes z njim označujemo le pisanje pod črto v časopisu. Tu je literarne zasnove kombiniral z aktualnimi političnimi, kulturnimi in družbenimi temami. Pogosto se je v njih približal [[Satira (način pisanja)|satiri]]. Spadal je med prve pisce feljtonov v časopisu ''[[Slovenski narod (časnik)|Slovenskem narodu]]''. V njih je opisoval tudi svoje navdušenje nad pogumnim bojem [[Francija|Francozev]] s [[Prusija|Prusi]] leta [[1870]]. Tu se vidijo njegove simpatije do svobodoljubja in francoske revolucije. |
||
Pri ''Slovenskem narodu'' je sodeloval predvsem z urednikom [[Josip Jurčič|Josipom Jurčičem]]. Slednji mu je bil srednje naklonjen, saj je bil Zarnik sicer navdušen nad objavljanjem besedil, po drugi strani ni imel razvitih delovnih navad. Z Zarnikom se je ukvarjal tudi [[Fran Levstik]], ki se je iz pravnika ponorčeval z Zarnikovo karikaturo v eni od |
Pri ''Slovenskem narodu'' je sodeloval predvsem z urednikom [[Josip Jurčič|Josipom Jurčičem]]. Slednji mu je bil srednje naklonjen, saj je bil Zarnik sicer navdušen nad objavljanjem besedil, po drugi strani ni imel razvitih delovnih navad. Z Zarnikom se je ukvarjal tudi [[Fran Levstik]], ki se je iz pravnika ponorčeval z Zarnikovo karikaturo v eni od številk Pavlihe. |
||
== Viri == |
== Viri == |
||
Redakcija: 16:17, 2. marec 2010
Valentin Zarnik, slovenski pravnik, politik in pisatelj, * 1837, † 1888.
Spadal je med liberaliste iz skupine mladoslovencev, ki so se trudili med narodom zbuditi narodno zavest in želeli čim hitreje priti do večjih pravic za ljudstvo in jezik. Leta 1869 je bil izvoljen v kranjski deželni zbor.
Kot gimnazijec je s sošolci literarno deloval v skupini vajevci. Kasneje je ustvarjal predvsem na področju tako imenovane feljtonistike oziroma podlistkov. V njegovem času je ime veljalo za oznako žanra, danes z njim označujemo le pisanje pod črto v časopisu. Tu je literarne zasnove kombiniral z aktualnimi političnimi, kulturnimi in družbenimi temami. Pogosto se je v njih približal satiri. Spadal je med prve pisce feljtonov v časopisu Slovenskem narodu. V njih je opisoval tudi svoje navdušenje nad pogumnim bojem Francozev s Prusi leta 1870. Tu se vidijo njegove simpatije do svobodoljubja in francoske revolucije.
Pri Slovenskem narodu je sodeloval predvsem z urednikom Josipom Jurčičem. Slednji mu je bil srednje naklonjen, saj je bil Zarnik sicer navdušen nad objavljanjem besedil, po drugi strani ni imel razvitih delovnih navad. Z Zarnikom se je ukvarjal tudi Fran Levstik, ki se je iz pravnika ponorčeval z Zarnikovo karikaturo v eni od številk Pavlihe.
Viri
- Štefan Barbarič, 1986: Josip Jurčič. Ljubljana: Partizanska knjiga.
- Matjaž Kmecl, 1975: Od pridige do kriminalke ali O meščanskih začetkih slovenske pripovedne proze. Ljubljana: Mladinska knjiga.
- Peter Vodopivec, 2006: Od Pohlinove slovnice do samostojne države. Ljubljana: Modrijan.
- France Vreg, 2002: Feljton: novinarske, polliterarne in literarne oblike na Slovenskem. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
 | Ta biografski članek je škrbina. Pomagajte Wikipediji in ga razširite. |