Pojdi na vsebino

Pont-Saint-Esprit

Pont-Saint-Esprit
Lega
Zemljevid
Pont-Saint-Esprit se nahaja v Francija
Pont-Saint-Esprit
Pont-Saint-Esprit se nahaja v Okcitanija
Pont-Saint-Esprit
44°15′23″N 4°38′54″E / 44.25639°N 4.64833°E / 44.25639; 4.64833
DržavaFrancija
RegijaOksitanija
DepartmaGard
OkrožjeNîmes
KantonPont-Saint-Esprit
InterkomunalitetaSkupnost občin
Rhône Cèze Languedoc
Upravljanje
 • Župan (2011-2014) Roger Castillon
Površina
1
1.849 km2
Prebivalstvo
 (1 januar 2021)[1]
10.600
 • Gostota5,7 preb./km2
Časovni pasUTC+01:00 (CET)
 • PoletniUTC+02:00 (CEST)
INSEE/Poštna številka
30202 /30130
Nadmorska višina36–187 m
(povp. 59 m)
1 Podatki francoske zemljiške knjige, ki ne vključujejo jezer, mlak, ledenikov > 1 km2 in rečnih estuarijev.

Pont-Saint-Esprit (okcitansko Lo Pònt Sant Esperit) je naselje in občina v južnem francoskem departmaju Gard regije Languedoc-Roussillon. Naselje je leta 2008 imelo 10.046 prebivalcev.

Geografija

[uredi | uredi kodo]

Kraj leži v pokrajini Languedoc ob reki Roni in njenem desnem pritoku Ardèche, 60 km severovzhodno od Nîmesa.

Uprava

[uredi | uredi kodo]
Lega kantona v departmaju

Pont-Saint-Esprit je sedež istoimenskega kantona, v katerega so poleg njegove vključene še občine Aiguèze, Carsan, Cornillon, Le Garn, Goudargues, Issirac, Laval-Saint-Roman, Montclus, Saint-Alexandre, Saint-André-de-Roquepertuis, Saint-Christol-de-Rodières, Saint-Julien-de-Peyrolas, Saint-Laurent-de-Carnols, Saint-Paulet-de-Caisson in Salazac z 18.468 prebivalci.

Kanton Pont-Saint-Esprit je sestavni del okrožja Nîmes.

Zgodovina

[uredi | uredi kodo]

Svetovno znan je postal zaradi nenavadne in še vedno nepojasnjene bolezni, ki je leta 1951 prizadela tamkajšnje prebivalce, in različnih ugibanj, povezanih z dogodkom. 15. avgusta 1951 so v Pont-Saint-Espritu zabeležili izbruh zastrupitev, ki so jih spremljale blodnjave motnje in različni fizični simptomi, med drugim slabost, prebavne motnje, zmanjšanje srčnega utripa, tresavica in bolečine v udih.

Okoliščine in posledice

[uredi | uredi kodo]

Primer je zanimiv predvsem zaradi velikega števila simultanih obolenj in nenavadnih halucinacij.[2][3]

Prizadetih je bilo več kot 250 ljudi, od tega je bilo 50 ljudi sprejetih v psihiatrično bolnišnico in tam zadržanih tudi po več tednov in celo mesecev, vsaj 5 pa umrlo (od tega vsaj trije samomori).[4] Bolezen, ki se je prenašala s hrano, so povezali s »prekletim kruhom« (pain maudit) iz lokalne pekarne, vzroka za zastrupitev kruha pa do danes še niso dokočno potrdili.

Hipoteze

[uredi | uredi kodo]

Razlogi za zastrupitev so še vedno zaviti v skrivnost, vendar obstaja več možnih razlag. Najzgodnejša hipoteza predpostavlja, da je šlo za izbruh ergotizma (zastrupitve z ergotinom, halucinogeno plesnijo, sicer znane tudi kot ogenj sv. Antonija).[4][5] Kasnejše raziskave so se osredotočile na možnost zastrupitve z živim srebrom zaradi uporabe panogena ali drugih fungicidov, ki se uporabljajo na žitih in semenih. Leta 1982 je francoski raziskovalec kot možnega povzročitelja izpostavil mikotoksin glive Aspergillus fumigatus, ki nastaja v silosih z žitom.

Leta 2008 je zgodovinar Steven Kaplan izdal knjigo Le pain maudit, v kateri trdi, da bi zastrupitev lahko povzročil dušikov triklorid, ki se uporablja za umetno (in protizakonito) beljenje moke.[3] Novinar Hank P. Albarelli ml. pa v svoji knjigi A Terrible Mistake iz leta 2009 trdi, da je CIA v okviru svojega programa o bioloških orožjih MKULTRA na prebivalstvu Pont-Saint-Esprita preizkušala uporabo LSD-ja kot orožja.[6] Alberellijeva teza pravi, da naj bi bil dogodek v Pont-Saint-Espritu zasnovan kot predhodnik podobnega poskusa, ki naj bi bil načrtovan v newyorškem podzemnem sistemu. Steven Kaplan je Albarellijeve trditve zavrnil kot teorijo zarote.[7]

Zanimivosti

[uredi | uredi kodo]
Most Pont-Saint-Esprit
  • Pont-Saint-Esprit, srednjeveški most s 25 loki dolžine 919 metrov na reki Roni, zgrajen v letih 1265-1309,
  • priorstvo s cerkvijo sv. Petra iz 12. stoletja,
  • gotska cerkev sv. Saturnina iz 15- stoletja.
  • stavba maison des Chevaliers iz 12. stoletja, danes se v njej nahaja muzej posvetne umetnosti Garda,
  • občinski muzej Paul-Raymond.

Pobratena mesta

[uredi | uredi kodo]
  1. »Populations légales 2016«. Nacionalni inštitut za statistične in gospodarske raziskave. Pridobljeno 25. aprila 2019.
  2. »French bread spiked with LSD in CIA experiment«. The Telegraph. Pridobljeno 13. novembra 2010.
  3. 3,0 3,1 Watson Claflin, Kyri. »H France Review« (PDF). Pridobljeno 13. novembra 2010.
  4. 4,0 4,1 Gabbai; Lisbonne; Pourquier (15. september 1951). »Ergot Poisoning at Pont St. Esprit«. BMJ. BMJ. 2 (4732): 650–651. doi:10.1136/bmj.2.4732.650. ISSN 0959-8138.
  5. »The Strange Case of the Cursed Bread«. The Fortean Times. Arhivirano iz prvotnega spletišča dne 31. decembra 2010. Pridobljeno 13. novembra 2010.
  6. Ruddy, Melissa. »A Terrible Mistake: H.P. Albarelli's Investigation into CIA Scientist's Murder, at the Crossroads of Mind Control and Assassination«. Pridobljeno 13. novembra 2010.
  7. Steven, David. »The Telegraph on acid – France, the CIA, and a touch of plagiary«. Pridobljeno 13. novembra 2010.

Povezave

[uredi | uredi kodo]
  • John G. Fuller, The Day Of St. Anthony's Fire (New York: The MacMillan Company, 1968).

Zunanje povezave

[uredi | uredi kodo]