Pomaranča (glasbena skupina)
Pomaranča je prva slovenska metal skupina, ki deluje že od osemdesetih let 20. stoletja.
Biografija[uredi | uredi kodo]
Skupina je bil ustanovljena leta 1979. Ustanovila sta ga Miloje (Mijo) Popović (kitara) in Zlatko Magdalenić (vokal). Kmalu so se jima pridružili še Tomaž Žontar (klaviature), Franc Teropšič (bobni), ter končno še Marko Herak na bas kitari.
Ime (peklenska) Pomaranča so si nadeli po naslovu kultnega filma Peklenska pomaranča, posnetega po istoimenski knjigi pisatelja Anthonya Burghessa.
Že istega leta je skupina prvič nastopila in v Križankah, na Novem Rocku 1981. Leta 1982 je Pomaranča izdala svoj prvenec z naslovom Peklenska Pomaranča (njihov sploh prvi komad je bil »Soldat«). Še istega leta so nastopili v Hali Pionir (Beograd) kot gostje na koncertu skupine Gillan.
Septembra 1982 so nastopili na heavy metal festivalu v Hali Sportova (Zagreb), skupaj s skupinami kot so Motorhead, Uriah Heep, Gillian, Budgie in Atomic Rooster. Naslednje leto, 1983, je skupina izdala svoj drugi album z naslovom Madbringer; tudi nasploh je bilo leto 1983 za Pomarančo zelo uspešno. Še istega leta je skupina izvedla svoj samostojni nastop na stadionu Šiška v Ljubljani, ki se ga je udeležilo štiri tisoč njihovih privržencev. Za popoln uspeh pa sta poskrbeli še srebni plošči za njihova do tedaj izdana albuma – Peklenska Pomaranča in Madbringer.
Vse do leta 1985 se ni zgodilo nič pretresljivega, nato pa so se začele dogajati velike spremembe v zasedbi - klaviaturist Tomaž Žontar, bobnar Franc Teropšič in pevec Zlatko Magdalenič so se odločili zapustiti skupino. Novega klaviaturista si skupina niti ni iskala, na bobnih je Franca Teropšiča nasledil Roman Škraba (ex-Na lepem prijazni), pevca pa so še vedno nujno potrebovali. Zamenjavo za Zlatka Magdaleniča so našli v pevcu iz Sarajeva, ki se je imenoval Šefik Kardumovič - Šeki. Z njim so posnel svoj naslednji album, »Orange III« in ga izdal leta 1985.
Šele leta 1988, so po daljši pavzi spet nastopili, oziroma so se zbrali skupaj na protestu zaradi zaprtja Janše, Borštnarja, Tasiča in Zavrla (protest zaradi aretacije te četverice in procesa proti njim). Naslednji vidnejši dogodek se je zgodil naslednje leto (1990), ko so nastopili spet v Zagrebu, v Hali Sportova, tokrat kot gostje legende Alica Cooperja.
Leto 1993 je prineslo nov album/kompilacijo – »Nekaj peklenskih«, na kateri so bili do takrat še neizdani komadi, pa tudi večina pesmi iz njihovih prvih dveh albumov. Leta 1995 se je vrnil stari bobnar Franc Teropšič, prišel pa je tudi novi pevec, Boris Krmac. V tej postavi so tako izdali svoj četrti album »Takoj se dava dol«.
21. aprila 2001 Pomaranča po dolgem času spet stopi na oder – tokrat na prireditvi Heavy metal night IV (klub K4 v Ljubljani), kjer so kot zvezde večera ponovno dokazali, da jih kljub njihovim letom še nikakor ne gre odpisati.
Dandanes skupina sem in tja še nastopa v živo (uradno do sedaj sploh še nikoli niso razpadli, čeprav so si kar nekajkrat vzeli nekaj časa za premor).
Zasedba[uredi | uredi kodo]
- Miloje (Mijo) Popović (kitara prvotne zasedbe)
- Marko Herak (bas kitara prvotne zasedbe)
- Franc Teropšič (bobni)
- Boris Krmac (vokal)
Nekdanji člani[uredi | uredi kodo]
- Tone Krašovec (Vokal prvotne zasedbe)
- Zlatko Magdalenič (vokal)
- Tomaž Žontar (klaviature prvotne zasedbe)
- Roman Škraba (bobni)
- Šefik Kardumovič - Šeki (vokal)
Albumi[uredi | uredi kodo]
- Peklenska Pomaranča (1981)
- Madbringer (1983)
- Orange III (1985)
- Nekaj peklenskih (od 1980 do 1986) (1993)
- Takoj se dava dol (1995)
- Rarities and Outtakes
