Ogled vira Politika in uprava Združenih držav Amerike

{{Politika ZDA}}'''Politični in upravni sistem Združenih držav Amerike''' temelji na osnovnih načelih [[predstavniška demokracija|predstavniške demokracije]]. Po takšnem sistemu državljani [[Združene države Amerike|Združenih držav]] volijo svoje politične predstavnike, ki s tem pridobijo pooblastilo za upravljanje države. To je način, po katerem naj bi oblast skrbela za uveljavljanje skupnih interesov državljanov, ki so ga predvsem na osnovi ustave vzpostavili ustanovitelji ZDA ob koncu [[18. stoletje|18. stoletja]].

Upravna metropola države je [[Washington, D.C.]], kjer je najti vse sedeže treh vej oblasti – [[kongresni Združenih držav Amerike|Kongres]] in [[Bela hiša|Belo hišo]] ter poslopje [[vrhovno sodišče ZDA|Vrhovnega sodišča ZDA]]. Notranja ureditev Združenih držav pa temelji na delitvi na [[zvezne države ZDA|zvezne države]] z razmeroma visoko stopnjo avtonomije, kar procese odločanja razpršuje prek celotnega ozemlja ZDA po glavnih mestih zveznih držav.

Pomemben segment je zunanja politika. Združene države so namreč iz [[hladna vojna|hladne vojne]] izšle kot edina preostala svetovna [[velesila]], ki v večji meri kot katera koli druga država uveljavlja svoj [[politika|politični]], pa tudi [[gospodarstvo|gospodarski]] in [[kultura|kulturni]] vpliv po svetu. Eden instrumentov izvajanja te politike so tudi [[oborožene sile ZDA]], najdražja in številčno druga največja tovrstna organizacija sveta.

ZDA imajo '''parlamentarno predsedniško''' obliko državne ureditve.

== Politični sistem ==

Ameriško idejo [[demokracija|demokracije]] sestavlja šest osnovnih načel, ta so predpostavka političnega sistema:
* ljudje morajo sprejeti načelo vladanja večine
* politične pravice [[manjšina|manjšin]] morajo biti zavarovane
* vzpostavljena je veljava [[zakon]]a
* zagotovljena je pravica mnenja in izražanja idej
* vsi državljani so pred zakonom enaki
* državna uprava je postavljena z namenom služenja ljudstvu, saj jo slednje postavlja na oblast

Vodstvo Združenih držav naj bi se tako držalo filozofskih načel, da je država vladavina ljudstva, ki je za razliko od primerov [[monaarhija|monarhičnih]] oblasti (slednje so svojo avtoriteto utemeljevale z [[bog|božjim]] poslanstvom) vir avtoritete teh. Tako je predstavniška oblast moč na podlagi predstavljanja ljudi, ki vsak zase volijo svoje predstavnike. Uravnoteženje oblasti z delitvijo na posamezne veje naj bi preprečevalo zlorabo oblasti, saj ima vsaka izmed njih pristojnost in moč nadzorovanja druge: [[predsednik ZDA|predsednik republike]] je zmožen na zakone [[kongres ZDA|kongresa]] vložiti [[veto (dejanje)|veto]], ob utemeljitvi na podlagi [[ustava ZDA|ustave]] pa jih lahko razveljavi tudi [[sodišče]]; na drugi strani lahko kongres ob veliki večini spremeni [[ustava|ustavo]]. [[Federalizem]] oziroma razslojevanje oblastniške moči na zveznem in državnih nivojih pa je mišljen kot orodje za boljše prilagajanje političnega upravljanja lokalnim okoljem.

=== Temeljni dokumenti in filozofija zakonov ===
[[Slika:Declaration of Independence (1819), by John Trumbull.jpg|thumb|Slika [[John Trumbull|Johna Trumbulla]], ki prikazuje predajo delovne verzije deklaracije o neodvisnosti ameriškemu kongresu. Mnogi zmotno mislijo, da prikazuje podpis deklaracije.]]
Oblastniška telesa Združenih držav se opirajo na [[Ustava ZDA|Ustavo ZDA]], ki je temeljni zakonski dokument. Ta ustava naj bi bila po nekaterih pojmovanjih najstarejša listina z neprekinjeno uporabo, ki definira oblast. Sprejeta je bila neposredno po [[ameriška revolucija|ameriški revoluciji]] na [[ustavna konvencija ZDA|ustavni konvenciji]] leta 1787 ter postala veljavna leto kasneje, zatem ko jo je ratificiralo prvih devet nekdanjih [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|britanskih]] kolonij. Ima sedem osnovnih točk ter 27 [[amandma]]jev oziroma dopolnil. Listina je bila spisana z namenom jasnega določanja pravic in dolžnosti vzpostavljajoče se oblasti ter preprečevanja zlorab politične moči. Pred ustavo je bila uprava države odgovorna določbam konfederacije, te so zvezni oblasti podeljevale neprimerno manj oblasti.

Prvi trije členi ustave določajo delitev oblasti na tri veje. Najdaljši je prvi člen, ki vzpostavlja [[zakonodajna oblast|zakonodajno vejo]] državnega vodstva oziroma dvodomni [[kongres Združenih držav]]. Drugi člen legitimira izvršilno oblast, ki jo predstavlja institucija [[predsednik ZDA|predsednika ZDA]]. Tretji člen pa govori o [[sodna oblast|sodni moči]] in njenem razdeljevanju med telesa in različne stopnje [[sodišče|sodišč]]. Nadaljnji štirje členi opredeljujejo delitev oblasti med zvezne in državne predstavnike ter zagotavljajo [[predstavniška demokracija|predstavniško demokracijo]], na koncu pa urejajo postopek začetnega sprejemanja ustave. Leta 1790 so kongres in [[zvezne države ZDA|zvezne države]] zaradi svobodomiselne družbene klime in nezaupanja do oblasti, izpod katere (matično Združeno kraljestvo) so se ravnokar osvobodili, v okviru ustave in njenih prvih desetih amandmajev sprejeli listino ''[[Bill of Rights]]'', ki je zagotavljala osebno svobodo in omejevala moč vlade. S temi ustavnimi dopolnili se državljani lahko zanašajo na [[svoboda izražanja|svobodo izražanja]], verovanja, [[svoboda tiska|tiska]] ter zbiranja, preprečena pa je možnost določitve [[uradna vera|uradne vere]] države ipd. V preostalih nekaj več kot 200 letih je bilo ustavi dodanih 17 amandmajev, ki so, za primer, zagotovili volilne pravice nekaterim neenakopravnim družbenim skupinam ter omejili predsednikovo vladanje na dva mandata.

Prebivalci ZDA so pretežno močno ponosni na svojo teorijo enakosti vseh državljanov pred zakonom in tako trdijo, da so »zakoni napravili državo in ne obratno«. Sicer pa še drugi filozofski pogledi in zakonska določila vplivajo na pravne zadeve države. Poleg ustavnega zakona ameriški narod deklarativno prisega tudi na etično teorijo [[naravne pravice|naravnih pravic]], ki naj bi bile neodtujljive vsakemu [[človek|človeškemu]] bitju. Nekateri segmenti listine ''Bill of Rights'' se opirajo prav na to filozofijo. Za ljudstvo sta danes zelo pomembna sistem [[civilni zakon|civilnih]] in sistem [[kazenski zakon|kazenskih zakonov]]. V praktičnem dogajanju pa je zlasti v sodnem sistemu ZDA kot tudi drugih držav pomembna [[sodna praksa]], ki pomeni opiranje na sodbo precedenčnega primera neke vrste v nadaljnjih sodbah.

=== Zakonodajna oblast ===
[[Slika:Uscapitolindaylight.jpg|thumb|Ameriški kongres]]
[[zakonodajna oblast ZDA|Zakonodajno oblast]] države uteleša [[kongres Združenih držav Amerike|kongres]]. Ta je po ustavi razdeljen na dva doma, in sicer [[predstavniški dom ZDA|predstavniški dom]] ter [[senat ZDA|senat]]. Kongres je bil sprva mišljen kot dominantno področje oblasti, ki pa bi bilo ravno tako pod nadzorom drugih veja.

[[predstavniški dom ZDA|Predstavniški dom kongresa]] ima 435 članov, pripadnost iz posamezne zvezne države je odvisna od števila njenih prebivalcev. Predstavniki v kongresu služijo 2-letni mandat. Vsak izmed predstavnikov v današnjem času zastopa okoli dvajsetkrat toliko ljudi kot v [[18. stoletje|18. stoletju]] ali v številkah približno 621 tisoč. Člani predstavniškega doma so notranje razdeljeni na odbore (izvorno ''committe''), ki so pristojni za posamezna področja ter pred končno razpravo v celotnem domu razpravljajo o predlaganem zakonu s svojega področja. Najpomembnejši član predstavniškega doma je predsednik predstavniškega doma, ki vedno pripada stranki z največjo zasedbo v njem.
[[Slika:Us senate seal.png|thumb|Pečat senata ZDA]]
[[senat ZDA|Senat]] je sestavljen iz sto članov, iz vsake zvezne države po dveh (neproporcionalno članstvo glede na število prebivalcev v posamezni državi). Senatorji imajo mandat, dolg 6 let. Postopki in notranja telesa so podobna kot v predstavniškem domu. Ta dom naj bi bil bolj stabilen in neodvisen od ljudstva, bolj naj bi bil vdan interesom države in zagotavljal vpliv manjših in šibkejših držav. Senatorji imajo za razliko od članov predstavniškega doma možnost razpravljanja o vprašanju neomejen čas. Predsednik senata je [[podpredsednik ZDA]], a ima zelo omejeno vlogo in je redko na sejah, zaradi česar je izvoljen še predsednik pro tempore, ki je praviloma senior vladajoče stranke.

Najpomembnejša naloga kongresa je izpeljava zakonodajnih postopkov. To je zapleten proces in pravzaprav do podpisa prispe le majhen delež predlaganih zakonov. Postopek se prične s predstavitvijo v enem ali drugem domu kongresa, zatem pa je usmerjen na odbor za vprašanja s tega področja, ki preuči potrebo po tovrstnem zakonu in vprašanje, ali bi konkreten predlog primerno rešil dani problem. V primeru pozitivne odločitve odbora gre predlog zakona v razpravo celotnemu domu in ob sprejetju v drugi dom, kjer se ponovno odvijejo osnovni postopki. Če zakon sprejme tudi drugi dom, je na [[predsednik ZDA|predsedniku ZDA]] odločitev o podpisu ali vložitvi veta. Izvedba slednjega vrne zakon v kongres ter vnovičen postopek, ki omogoča sprejetje zakona preko predsednika države v primeru pozitivnega glasovanja dvotretjinske večine.

Zraven svojega osrednjega poslanstva je kongres pristojen tudi za napovedovanje [[vojna|vojn]], ubadanje z narodno obrambo, financiranje nekaterih zveznih programov, uvajanje [[davek|davkov]] in obtoževanje državnih uradnikov, med njimi predsednika države. To zakonodajno telo ravno tako izvaja kongresne preiskave, ki preučujejo delo izvršilne veje oblasti (odmevna primera iz zgodovine sta afera [[Watergate]] in [[afera Iran-Contra|Iran-Contra]]).

Zraven uslužbencev kongresa so v zakonodajno oblast vpeti tudi nekateri drugi organi, pretežno nastali z rastočo kompleksnostjo zakonodajne veje oblasti. Pomemben vpliv na kongres predstavljajo še [[lobisti]], ki so s strani [[korporacija|korporacij]] ali [[nevladna organizacija|nevladnih organizacij]] poslani predstavniki za vplivanje na člane kongresa v svoj prid. Ti lobisti so sicer regulirani z zakonom, a je njihova splošna podoba v javnosti negativna, poznani so namreč kot povzročevalci [[korupcija|korupcije]] in z več vidikov nepoštenih izidov glasovanj oziroma [[volitve|volitev]]: leta [[1998]] je skoraj 14.500 lobistov v [[Washington, D.C.|Washingtonu, D.C.]] za svojo dejavnost zapravilo 1,17 milijarde ameriških dolarjev.

=== Izvršilna oblast: predsednik ZDA ===
[[Slika:Joe Biden presidential portrait (cropped).jpg|sličica|Aktualni predsednik ZDA, [[Joe Biden]]]]


[[izvršilna oblast ZDA|Izvršilna komponenta oblasti v Združenih državah]] je na [[predsednik ZDA|predsedniku države]] oziroma njegovem [[kabinet predsednika ZDA|kabinetu]]. Predsednik in [[podpredsednik ZDA]] sta tudi edina uradnika, ki ju lahko neposredno volijo vsi državljani. Zakone sicer sprejema [[zakonodajna oblast]], predsednik pa jih je dolžan izpolnjevati, a jih ta tudi večinoma predlaga in lahko na njih izreka veto. Predsednik kot glava države in njegova politika sta bistvena pri mednarodnih odnosih in je tako de jure najbolj pomembna oseba v politično, gospodarsko in vojaško najmočnejši državi sveta, kot taka pa ena najbolj vplivnih oseb v svetovni politiki. Na moč predsednika je mogoče sklepati tudi po dejstvu, da imenuje svoj kabinet in [[ambasador]]je ter osebje [[Bela hiša|Bele hiše]], skupno več od 3 tisoč uradnikov.

Osnovne zadolžitve te predsedniške funkcije so predlaganje [[zakon]]ov in nekaterih drugih zadev, o katerih nato odloča [[zakonodajna oblast]], tako tudi zveznega proračuna; vodenje [[zunanja politika|zunanje politike]] in poveljevanje [[oborožene sile ZDA|oboroženim silam]], pogajanje in podpisovanje mednarodnih pogodb ter zavezništev; nenazadnje je predsednik ZDA simbol države.

Funkcija predsednika je od ustanovitve zveze stalno rasla in se razvijala v več teles, česar današnja posledica je mnogo organov v okviru izvršilne politične moči države: 15 [[ministrstva ZDA|ministrstev]] (izvirno ''Federal Executive Department''), katerih vodje – uradno imenovani tajniki – sestavljajo predsednikov kabinet in so zaradi tega položaja pomembno vpleteni v politiko na najvišji ravni. Zraven njih je še več kot 140 agencij, ki v veliki meri sodijo pod ministrstva in so odgovorne za konkretne naloge, npr. vzpostavljanje in izvajanje standardov. Neodvisne agencije, kakršna je [[obveščevalna organizacija]] [[CIA]], so ravno tako del vlade.

[[oče naroda|Očetje naroda]] so bili sprva prepričani, da ljudstvo na tedanji stopnji [[politična kultura|politične kulture]] še ni bilo sposobno izbiranja primernega kandidata. Ustanovna politika se je takisto vpraševala, ali je podeljevanje tako velike moči enemu samemu človeku smotrno, zaradi česar je prišlo do usmeritve osrednje moči v [[kongres ZDA|kongres]]. V današnji dobi močne oblasti predsednika tako kot nekdaj potekajo sicer ljudske volitve predsednika posredno, prek [[volilni kolegij ZDA|volilnega kolegija]]. Ta je bil v zgodnji dobi države mišljen kot avtonomno telo pri izbiranju državnega predsednika, danes pa le povzema glasovanje državljanov. Sestavljajo ga predstavniki posameznih držav v številu, ki je seštevek predstavnikov države v obeh domovih kongresa. Po [[večinski volilni sistem|večinskem volilnem sistemu]] dobi najbolj zaželen predsedniški kandidat določene zvezne države glasove vseh [[elektorji ZDA|elektorjev]] te države, kar je sicer že vodilo do zmage kandidata, ki je prejel manj državljanskih glasov od svojega tekmeca, a več glasov elektorjev (zadnji primer je zmaga predsednika [[Donald Trump|Donalda Trumpa]] proti kandidatki [[Hillary Clinton]] na [[Predsedniške volitve v ZDA 2016|predsedniških volitvah leta 2016]]). Ker se je funkcija predsednika izmed vseh uradniških funkcij v državi v 200 letih obstoja najbolj spreminjala in pridobivala na politični moči, je 22. amandma k ustavi leta [[1951]] omejil število predsedniških mandatov ene osebe na dva.

Izvršilni del oblasti poganja ogromen [[birokracija|birokratski]] aparat, ki zaseda 98 % uslužbencev javne uprave, v številkah iz leta [[1998]] to pomeni 4,2 milijona uslužbencev in med njimi 1,4 milijona uniformiranega osebja [[oborožene sile ZDA|oboroženih sil]]. To veliko silo naj bi nadzoroval kongres, ki je edini pristojen za sprejemanje zveznih zakonov, predsednik pa jih mora izvajati; zraven tega ima zakonodajna oblast možnost odmerjanja sredstev za predsednikove podvige in s tem razmeroma močnega reguliranja teh.

=== Sodna oblast ===
[[Slika:US Supreme Court (35650678).jpg|thumb|Vrhovno sodišče ZDA]]
Najvišji organ s področja [[sodna oblast ZDA|sodne oblasti]] v državi je [[vrhovno sodišče ZDA]]. Vodi ga 9 vrhovnih sodnikov, ki jih na mesto postavi [[predsednik ZDA|predsednik]] in potrdi [[senat ZDA|senat]]. Osnovna naloga vrhovnega sodišča je preverjanje skladnosti zakonov z [[ustava|ustavo]]. Ta pravica je bila v politiki sprva vprašljiva, a jo je utemeljil in utrdil vrhovni sodnik [[John Marshall]]. Možnost razsojanja o ustavnosti zakonov sicer deluje bolj kot preventivna grožnja njih snovalcem, od ustanovitve države do leta [[1998]] je bilo tako preklicanih le 127 zakonov. Vrhovno sodišče pa nastopa tudi kot najvišje stopenjsko sodišče v primeru drugih pravd, a na njegov nivo prispe le malo teh.

Sicer deklarativna uravnovešenost sodnega sistema in njegovega odločanja je vsekakor odvisna tudi od različnih stranskih dejavnikov, kot je npr. trenutna družbena miselnost. Ta dejavnik je sicer omiljen z dejstvom, da vrhovnih sodnikov ne voli ljudstvo in da je tem podeljen doživljenjski mandat, a so različne sodbe v različnih časovnih obdobjih pokazale nasprotno: program za odpravo [[gospodarska depresija|gospodarske depresije]] ''[[New Deal]]'' je bil v krogih sodne oblasti sprva sprejet slabo, po njegovi potrditvi s strani državljanov, ki so na predsedniških volitvah ponovno izvolili avtorja programa [[Franklin D. Roosevelt|F. Roosevelta]], pa je prišlo do pozitivnega mnenja tudi z vrhovnega sodišča.

Sodni sistem ZDA je na zvezni ravni razdeljen na tri stopnje. Na dnu piramide je najti 94 [[okrajna sodišča ZDA|okrajnih sodišč]] v vseh 50 [[zvezne države ZDA|državah]] in [[odvisni teritoriji ZDA|odvisnih teritorijih]], ki so pristojna za sojenje v primeru kršitve zveznih zakonov ali pravd med pripadniki različnih zveznih držav. Naslednjo višjo stopnjo predstavlja 13 okrožnih prizivnih sodišč, ki so namenjena le pregledovanju pravilnosti izpeljave postopka v smislu upoštevanja zakonov, ne pa tudi za obravnavanje samega primera. Vrh sodnega sistema predstavlja vrhovno sodišče ZDA, ki je teoretično zadolženo za pritožbe na odločbe okrožnih prizivnih sodišč, a se na seznamu njegovih obravnav znajdejo le zadeve ustavnega pomena. Poleg naštetih vrst sodišč sodno vejo oblasti tvorijo tudi nekateri drugi sodni uradi, tako za primer [[računsko sodišče|računsko]] in [[davčno sodišče|davčno]] ter [[patentno sodišče]].

Zvezna sodišča opravijo le približno odstotek vseh sodnih primerov v državi, ostalo je v domeni lokalnega sodstva. Ker se v Združenih državah pred sodnikom znajdejo še tako majhni spori, je sodnih postopkov 25 milijonov letno, vsako leto pa je v sodni primer vključenih okoli 10 % prebivalstva. Lokalni sodni organi so vdani sojenju po lokalnih zakonih, kar je že vodilo do sporov z zvezno sodno oblastjo; znan je primer trenj med zvezno in posameznimi lokalnimi oblastmi v zvezi z emancipacijo [[afroameričani|afroameričanov]] v [[1960.|60. letih]] preteklega stoletja. Tudi lokalna sodišča so razslojena na tri nivoje, izmed katerih je najnižji nivo preiskovalnih sodišč (izvirno ''trial court''), navzgor pa sledijo apelacijska (prizivna) sodišča (izvirno ''appellate court'') ter državno vrhovno sodišče (izvirno ''state supreme court''). Lokalni sodniki do svojega položaja pridejo po različnih poteh glede na državo, mnogokrat po volitvah ali guvernerjevi postavitvi.

Sodišča Združenih držav so vedno bolj obremenjena s prevelikim številom primerov, saj se povečuje tako število prebivalcev kot število pravd na prebivalca. Vedno aktualna je tudi potreba po prilagajanju sodnega sistema spreminjajoči se družbi, zgleden primer sodobnosti so pravna vprašanja glede [[svetovni splet|svetovnega spleta]]. Kritika sodnega sistema ZDA često vsebuje tudi pomisleke glede neenakosti vpletenih strank, ki so različno finančno sposobne pri zagotavljanju svoje pravne obrambe.

=== Pomen zveznih držav ===
[[Slika:US map - states.png|thumb|Ameriške zvezne države]]
[[federalizem|Federalna]] tradicija in narava Združenih držav Amerike omogočata veliko stopnjo avtonomije upravljanja pod zvezno ravnijo: 50 [[zvezne države ZDA|državnih]], 3.043 [[okrožja ZDA|okrožnih]], 19.372 [[občine ZDA|občinskih]] in 16.629 [[mestne upravne enote ZDA|mestnih upravnih enot]] tvori svoje pomembne zakone in poseduje pristojnost za mnogo področij. Ta so mišljena kot [[notranja politika|notranjepolitične]] zadeve, kakršne so javne storitve gradnje in urejanja [[cesta|cest]], zagotavljanja druge infrastrukture, [[šolstvo|šolstva]], [[policija|policije]] in [[gasilci|gasilcev]].

Vrh uprav pod zveznim nivojem predstavlja oblast [[zvezne države ZDA|zvezne države]], ki upravlja z lokalnimi oblastmi. Te so za življenje ljudi postale pomembne ob svoji ustanovitvi v zgodnjem [[19. stoletje|19. stoletju]], ko so državne vlade pogosto težko vplivale na geografsko težko dostopno prebivalstvo manj dostopnih predelov dežele. Lokalni upravni aparati so zaradi boljšega prilagajanja specifičnim razmeram v nekaterih primerih upravičeni do pisanja svojih [[zakon]]ov, ki se seveda ne smejo križati z zakoni zvezne države.

Tak sistem zvezne na eni strani ter državnih vlad na drugi je vzpostavila [[ustava]]. Ta prepoveduje dejanja, ki bi ne bila v prid zvezi, ter prakticiranje [[zunanja politika|zunanje politike]], a zveznim državam zagotavlja mnogovrstno [[politična avtonomija|avtonomijo]]. V primeru spora jurisdikcij zvezne in državnih vlad ima zadnjo besedo [[vrhovno sodišče ZDA|vrhovno sodišče]], katerega sodna praksa [[20. stoletje|20. stoletja]] je usmerjena bolj v prid [[kongres ZDA|kongresu]] kot kateri izmed državnih vlad. Razmerje med politično silo zvezne oblasti ter posameznih držav je bilo sprva nagnjeno v smer državnih vlad, a se je od ustanovitve redno spreminjalo ter napravilo velike korake proti močni zvezni vladi po [[državljanska vojna ZDA|državljanski vojni]], s programom ''[[New Deal]]'' in v [[hladna vojna|hladni vojni]]. V današnjem obdobju so mnoge državne in lokalne vlade kritično odvisne od finančnega dohodka iz zveznega proračuna, saj za primer nekatera med največjimi mesti ZDA pridobivajo tretjino svojega proračuna iz zveznih zalog.

=== Volitve in politične stranke ===

[[Demokracija]] Združenih držav je sprva veljala le za [[belci|bele]] moške s premoženjem; šele kasneje je prišlo do razširitve [[volilna pravica|volilne pravice]] na vse bele moške in s časom še na [[črnci|črnce]], [[indijanci|indijance]] ter [[ženska|ženske]]. Danes so tako [[volilna kampanja|volilne kampanje]] kot volitve v ZDA pomemben družbenopolitični dogodek, s katerim naj bi Američani demonstrirali svojo demokracijo. Za to priložnost se v kampanje vključi mnogo prostovoljcev, ki promovirajo svojega kandidata ter v ta namen plačujejo prostovoljne prispevke. Pojav [[mediji|medijev]] pa je izrazito spremenil način vodenja volilne tekme: kandidati so po eni plati postali manj odvisni od svojih strank, saj se preko medijskih kanalov lahko promovirajo neposredno pri potencialnem [[volilno telo|volilnem telesu]]; druga plat pa je večja odvisnost od finančnih sredstev - za primer [[Abraham Lincoln]] je leta 1860 v svoje tekmovanje vložil okoli 100 tisoč USD, medtem ko je [[George H. W. Bush]] leta [[1988]] za isti namen potrošil okvirno 70 milijonov dolarjev. Sodobna volilna kampanja je posledično bolj usmerjena v zbiranje finančnih sredstev kot v prepričevanje volivcev o primernosti svojega programa.

Volitve potekajo na redne presledke: predsedniške volitve se odvijejo vsaka štiri leta, na dve leti potekajo kongresnim volitvam, medtem ko čas lokalnih volitev često sovpada z nacionalnimi predsedniškimi. Ti in oni lokalni [[referendum]]i so organizirani po potrebi.

Meje [[volilni okraj|volilnih okrajev]] zarišejo državne [[zakonodaja|zakonodaje]], s čimer je moč manipulirati in vplivati na izid volitev. Na to se nanaša angleški izraz ''[[gerrymandering]]'', izhajajoč iz [[19. stoletje|19. stoletja]] in imena [[massachusetts]]kega [[guvernerji ZDA|guvernerja]] [[Elbridge Gerry|Elbridgea Gerryja]], ki je v en volilni okraj (imel je obliko [[salamander|salamandra]]) zajel vse svoje nasprotnike in si s tem v njem praktično zagotovil velik poraz, a zmago v vseh preostalih okrajih. Strateško načrtovanje okrajev se dogaja še danes v povezavi z bodisi preprečevanjem bodisi zagotavljanjem enakomerne razporejenosti predstavnikov družbenih skupin v vzvodih oblasti – tako npr. v primerne okraje zajamejo [[črnci|črnsko]] prebivalstvo in povišajo verjetnost izvolitve njihovega predstavnika.

Politične stranke v državi so bistveni del volitev in političnega sistema, te namreč rekrutirajo svoje kandidate in pišejo politične programe. V Združenih državah se je zavoljo [[večinski volilni sistem|večinskega volilnega sistema]], v katerem [[elektorski kolegij ZDA|elektorski kolegij]] nakloni vse glasove najbolj priljubljenemu kandidatu svoje [[zvezne države ZDA|zvezne države]], izrazito uveljavil [[dvostrankarski sistem]]. Pred tem, ob ustanovitvi [[republika|republike]], so bili snovalci države nenaklonjeni [[politična stranka|političnim strankam]]. Te so kasneje že z zgodnjim [[19. stoletje]]m pridobile na svoji veljavi, že od sredine 19. stoletja pa se na oblasti izmenjujeta takrat ustanovljena [[republikanska stranka ZDA|republikanska]] in starejša [[demokratska stranka ZDA|demokratska stranka]].

Demokrati so tvorci najstarejše politične stranke v državi, ki je izšla iz [[Thomas Jefferson|Jeffersonove]] koalicije konca [[18. stoletje|18. stoletja]], nasprotujoče načinu vladanja [[George Washington|Georgea Washingtona]]. Sprva je bilo njeno ime Demokratsko-republikanska stranka, a je kasneje razpadla na dva dela, ohranil pa se je le eden, in sicer [[demokratska stranka ZDA]]. V današnji politični kulturi je ta splošno označena za [[leva sredina (politika)|levosredinsko]] in kot tako vdano [[socialni liberalizem|socialno liberalnim]] in drugače naprednim idealom.

Njen rival je [[republikanska stranka ZDA|republikanska stranka]] oziroma ''Grand Old Party'', aktivna od sredine 19. stoletja. V tistem času je bila napravljena iz politikov, ki so nasprotovali [[suženjstvo|suženjstvu]] in kasneje tudi vodili [[državljanska vojna ZDA|državljansko vojno]] ([[Abraham Lincoln]]). Njen idejni sistem se je s časom preobrazil in vzpostavil [[desna sredina (politika)|desnosredinske]] oziroma družbeno [[konservativizem|konservativne]] in [[ekonomski liberalizem|ekonomsko liberalne]] smernice.

V Združenih državah je registriranih in aktivnih še več drugih strank, a imajo te le šibak vpliv pri krojenju političnega dogajanja. Vse stranke vključno z vodilnima pa danes nimajo moči, enake pretekli; večji pomen je na njihovih kandidatih za politične organe, zlasti za predsedniški položaj. Eno izmed aktualnih vprašanj, ki si ga danes zastavljajo analitiki ameriške politike, je zapravljanje obsežnih finančnih sredstev za volilne kampanje. Velik del teh namreč pride od različnih [[korporacija|korporacij]], ki jim je zlasti [[ekonomski liberalizem|ekonomsko liberalno]] [[desnica (politika)|desno politično krilo]] v interesu, zaradi velikega pomena teh finančnih sredstev pri volilnih rezultatih pa se zastavlja vprašanje, ali država s svojo močjo izhaja iz ljudi ali morebiti iz močnih korporacij z bogatim [[kapital]]om. Vrhovno sodišče je večje omejevanje tovrstnih finančnih virov sicer zavrnilo, češ da gre pri vprašanju za [[ustavna pravica|ustavno pravico]] do govora.

== Upravna delitev države ==

Upravnemu sistemu države in njegovim sicer razmeroma avtonomnim enotam oziroma podenotam načeluje [[zvezna oblast ZDA|zvezna oblast]]. Pod to svojo notranjo suverenost prakticira 50 [[zvezne države ZDA|zveznih držav]] (izvirno ''state'', 4 izmed njih pa se imenujejo ''commonwealth'', kar na praktične zadeve nima vpliva), te pa so dalje deljene na [[okrožja ZDA|okrožja]] (v 48 državah izvirno ''county'', medtem ko upravni sistem [[Aljaska|Aljaske]] uporablja ime samoupravno mesto oziroma izvirno ''borough'' ter sistem [[Louisiana|Louisiane]] ime župnija oziroma izvirno ''parish''). Število okrožij v Združenih državah je 3.077 ali v povprečju 62 na državo, a med slednjimi število okrožij znatno variira: [[Delaware]] je organiziran v le 3 okrožja in [[Teksas]] v kar 254. Odvisno od zakonov posamezne države so okrožja razparcelirana na mestne občine (izvirno township) ter upravna območja posameznih mest oziroma vasi.

Poseben status ima zvezno ozemlje ''[[District of Columbia]]'', ki vključuje [[Washington, D.C.]] kot prestolnico Združenih držav. [[zvezno okrožje ZDA|Zvezno okrožje]] ne premore svojih zastopnikov v [[kongres ZDA|kongresu]], a ima svoj [[elektorski kolegij]] za udeležbo na volitvah [[predsednik ZDA|predsednika države]].

Delno avtonomen status imajo [[indijanski rezervati]], ki se sicer nahajajo znotraj zveznih držav. Njegovi prebivalci so v večini zadev podrejeni državnim zakonom, a po uredbah nekateri od njih ne veljajo ali pa za rezervate obstajajo dodatni. To se odraža v primerih, kot je izrazit pojav [[igralništvo|igralništva]] ali pa neobstoječe vlaganje nekaterih [[podjetje|podjetij]] na območje zaradi neprepričanosti o pravnih zadevah.

Ozemlje Združenih držav gradijo tudi prekomorske odvisne politične entitete, razdeljene na [[priključena ozemlja ZDA|priključena]] (izvirno ''incorporated territory'', ki je lastnina ZDA) in [[nepriključena ozemlja ZDA|nepriključena ozemlja]] (izvirno ''unincorporated territory''), slednja v različnih primerih imenovana ''possession'', ''overseas territory'' ali ''commonwealth''. Ta odvisna ozemlja so lahko bodisi [[organizirana odvisna ozemlja ZDA|organizirana]] (lastna vlada po temeljnem zakonu ZDA) bodisi [[neorganizirana odvisna ozemlja ZDA|neorganizirana]] (ozemlja brez lastne vlade). Od [[1959]]. leta dalje je priključen teritorij le [[Palmyra Atoll]] v [[Tihi ocean|Tihem oceanu]], a Združene države nadzorujejo več organiziranih in neorganiziranih nepriključenih ozemelj.

Še ena komponenta državnega ozemlja so ozemlja pod jurisdikcijo zvezne vlade v tujini, in sicer v obliki [[vojaške baze ZDA|vojaških namestitev]], ameriških [[veleposlaništvo|veleposlaništev]] ter [[konzulat]]ov. Vse našteto se združuje v približno 85 tisoč upravnih celot Združenih držav.<ref>{{navedi splet | url=http://www.census.gov/geo/www/garm.html | title=Geographic Areas Reference Manual | accessdate=1.12.2007 | last= | first= | publisher=U.S. Census Bureau | format= }}</ref>

== Zločin in varnostne organizacije ==

Pereč družbenopolitični problem Združenih držav je visoka stopnja storjenih [[zločin]]ov. Predstavljeno v številkah to letno znaša 49.693 [[nasilna smrt|nasilnih smrti]] (podatek za leto [[2003]]), kar ZDA postavlja daleč pred vse druge razvite države.<ref>{{navedi splet | url=http://www.medicalnewstoday.com/articles/46822.php | title=49,693 Violent Deaths And 3,603 Suicides In USA In 2003 - 7,379 Suicides In 2004 | accessdate=1.12.2007 | last= | first= | publisher=Medical News Today | format= | archive-date=2007-12-16 | archive-url=https://web.archive.org/web/20071216135810/http://www.medicalnewstoday.com/articles/46822.php | url-status=dead }}</ref> Nekateri obsežnost težave pripisujejo tradicionalni pravici državljanov ZDA do nošnje [[orožje|orožja]], ki jo zagotavlja drugi amandma ustave, dodan v okviru listine ''[[Bill of Rights]]''. Sicer se varnostne organizacije ukvarjajo z visoko stopnjo [[tihotapljenje drog|tihotapljenja]] in uporabe [[Mamilo|drog]], družinskega nasilja in v zadnjem času s [[terorizem|terorizmom]].

Organizacije za zagotavljanje reda so razdeljene na zvezne, državne in lokalne, v Združenih državah pa ni nacionalne [[policija|policije]]. Ustavna listina namreč prepušča organizacijo organov reda državnim zakonom, zato je policija organizirana v okviru mest in [[okrožja ZDA|okrožij]].

Zgodovina profesionalne in z zakonom urejene mestne policije v ZDA se pričenja v [[1920.|20. letih]] preteklega stoletja, pred tem pa so red vzdrževali [[šerif]]i in nekakšni nočni pazniki ter ohlapno določeni sodilci. Potreba po večji organizaciji se je pokazala z večajočo se urbanizacijo in konflikti, zato je zagotavljanje reda prevzela policija, ki se je kasneje pričela ukvarjati tudi s preiskovanjem kaznivih dejanj idr. Državna policija opravlja svoje dejavnosti v vsaki od 50 držav in skrbi za nadzorovanje državnih cest, [[igralništvo|igralniških]] poslov, tihotapljenja drog itd. Slednja je tudi bolj usposobljena od lokalne policije in pristojna za pregon kazivnih dejavnosti prek okrožij.

Z zvezne ravni je najbolj znan ''[[Federal Bureau of Investigation]]'', ki je največja tovrstna agencija. Ustanovljena je bila leta [[1908]] pod [[ministrstvo za pravosodje ZDA|ministrstvom za pravosodje]], njena osnovna zadolžitev pa je preiskovanje in ukrepanje proti [[kaznivo dejanje|kaznivim dejanjem]] po zveznih zakonih, npr. [[ugrabitev|ugrabitvam]] in [[vohunstvo|vohunstvu]] ter [[terorizem|terorizmu]]. Mnogorat kritizirani zakon [[USA PATRIOT]] je med drugim leta [[2002]] ustanovil [[ministrstvo za domovinsko varnost ZDA|ministrstvo za domovinsko varnost]], ki nadzoruje več zveznih [[varnostna agencija|varnostnih agencij]], med njimi [[tajna služba|tajno službo]] in [[Urad za obmejno varnost]]. Nekatere druge zvezne organizacije se ubadajo z zadevami, kot sta tihotapljenje in red v sodnih dvoranah.

Vedno večji pomen nosijo tudi [[zasebna varnostna organizacija|zasebne varnostne organizacije]], ki nadzorujejo posle z občutljivimi zadevami, kakršni so bančni.

== Mednarodni odnosi ==

[[zunanja politika|Zunanjo politiko]] zgodnje ameriške države je zaznamoval [[izolacionizem]], manifestiran v [[Monroejeva doktrina|Monroejevi doktrini]] avtonomije [[Združene države Amerike|Amerik]]. Tudi [[oče naroda]] [[George Washington]] se je zavzemal za sklepanje najmanjšega možnega števila zavezništev, kar pa seveda ni izključevalo nasilnega ali diplomatskega pridobivanja novih ozemelj ter trgovanja s trgi onkraj meja države. Tudi na pričetek obeh [[svetovna vojna|svetovnih vojn]] se Združene države v duhu izolacionizma niso odzivale. Šele čas po [[druga svetovna vojna|drugi svetovni vojni]], namreč [[hladna vojna]], je ZDA resnično postavil na mesto svetovne [[velesila|velesile]] in pripeljal tudi neizmeren politični, gospodarski in kulturni vpliv te države na svet. Seveda pa se je zunanja politika ZDA izražala že v njihovi stalni vpletenosti v vojaške posege po svetu ter zbiranju kolonij od konca [[19. stoletje|19. stoletja]] dalje.

Današnji mednarodni odnosi in politika države so zlasti namenjeni zagotavljanju varnosti in uspeha ameriškega trgovskega ter političnega vpliva v svetu.

=== Vzvodi vpliva ===

Za svetovni kulturni vpliv Združenih držav je bistvenega pomena tamkajšnja [[kulturna industrija]] in njen izvoz. Najpomembnejšo vlogo pri političnem vplivu na tujino pa ima [[izvršilna oblast ZDA|izvršilna veja oblasti]] oziroma [[predsednik ZDA|predsednik]] ter njegovo [[ministrstvo za zunanje zadeve ZDA|ministrstvo za zunanje zadeve]] (izvirno ''Department of State''). Predsednik namreč poseduje moč podpisovanja zavezništev, upravljanja z [[oborožene sile ZDA|vojsko]] ter izpeljevanja odločnih in hitrih zunanjepolitičnih odločitev. Nanj nekoliko vplivata komite [[senat ZDA|senata]] za zunanje zadeve ter celoten [[kongres ZDA|kongres]] s svojim odločanjem o financah in uporabi vojaške sile, pa tudi javno mnenje, ki izraža moč odločanja na naslednjih volitvah.

Združene države Amerike svoje zunanjepolitične interese uveljavljajo tudi z veliko pomočjo mednarodnih organizacij, kjer so predstavniki ZDA mnogokrat v dominantnem položaju. Vzorčen primer je [[Organizacija združenih narodov]], ustanovljena z veliko pomočjo te države in tudi danes razmeroma mnogokrat delujoča v smeri želja slednje. Med njimi sta tudi [[Svetovna banka]] in [[Mednarodni denarni sklad]], ki naj bi sicer pospeševala razvoj šibkih svetovnih gospodarskih sistemov, a ju mnogi kritiki označujejo kot agenciji za zagotavljanje dobrobiti Združenih držav na račun revnih dežel.<ref>{{navedi knjigo | last=Uvin | first=Peter | authorlink= | year=2002 | title=On High Moral Ground: The Incorporation of Human Rights by the Development Enterprise | publisher=The Fletcher School at Tufts University | location=Medford, MA | id= | cobiss= }}</ref> Uporaba tovrstnih sredstev vplivanja izhaja iz časa ob koncu ali po koncu druge svetovne vojne, ko so se ZDA na svetovnem političnem prizorišču znašle kot edina država z neprizadeto [[ekonomija ZDA|ekonomijo]] in [[jedrsko orožje|jedrskim orožjem]], to pa jim je omogočalo ustanovitev ter pomemben vpliv na vojaško zavezništvo [[NATO]] ter svetovno organizacijo OZN v času hladne vojne. Je ena izmed petih stalnih članic [[varnostni svet OZN|varnostnega sveta]] te organizacije, kar ji zagotavlja možnost vložitve [[veto (dejanje)|veta]] na katere koli predloge preostalih članic. Stopnja njenega vpliva je nekoliko upadla po integraciji mnogih novoustanovljenih zlasti [[Afrika|afriških]] držav v [[1960.|60. letih]] minulega stoletja, saj so države iz kroga [[Gibanje neuvrščenih|Gibanja neuvrščenih]] s svojo številčnostjo hitro zasenčile voljo [[zahodni svet|Zahoda]]. Od takrat dalje so Združene države organizaciji pripisovale nekoliko manjši pomen v doseganju ciljev svoje zunanje politike. Država pa je bila dejavna in posledično vplivna tudi s svojimi programi mednarodne pomoči, tako [[Marshallov načrt|Marshallovim načrtom]] za obnovo v vojni prizadetih gospodarstev kot [[Trumanova doktrina|Trumanovo doktrino]] podpore protikomunističnih političnih sistemov.

Še en in razmeroma priljubljen instrument tkanja mednarodnih odnosov, ko propadejo diplomatski in gospodarski poskusi, so [[oborožene sile ZDA]].

=== Oborožene sile ===

[[Oborožene sile Združenih držav Amerike]] so po številu pripadnikov druga največja vojaška sila za [[Ljudska republika Kitajska|Kitajsko]], a je še bolj zgovoren podatek o njenem proračunu: konec [[1990.|90. let]] so sile potrošile 250 milijard dolarjev vsako leto in po [[teroristični napadi 11. septembra 2001|mednarodnih terorističnih leta 2001]] povišale svoj letni proračun na 553 milijard leta [[2007]]; znesek se stalno povečuje in po proračunu za vojaške namene postavlja Združene države daleč na prvo mesto, zapravijo namreč malone dvakrat toliko denarja kot vse članice [[Evropska unija|Evropske unije]] za oborožene sile skupaj.<ref>{{navedi splet | url=http://www.gpoaccess.gov/usbudget/fy08/pdf/budget/defense.pdf | title=Budget of the United States Government: Fiscal Year 2008 - Department of Defense | accessdate=5.12.2007 | last= | first= | publisher=Department of Defense | format=PDF | archive-date=2009-08-10 | archive-url=https://web.archive.org/web/20090810035636/http://www.gpoaccess.gov//usbudget/fy08/pdf/budget/defense.pdf | url-status=dead }}</ref>

Zgodnja država je imela plačansko majhno, a okretno vojsko. Umiritev odnosov z [[Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske|Združenim kraljestvom]] je namreč pomenila nizko stopnjo ogroženosti zaradi zemljepisne lege med dvema oceanoma in varno [[Kanada|Kanado]] ter šibko [[Mehika|Mehiko]], pa tudi osvajanje novih [[kolonija (geografija)|kolonij]] sprva ni zahtevalo zajetnih vojaških sredstev. Razmere pa je močno obrnila [[hladna vojna]], ki se je pričela z ruskim izumom [[jedrska konica|jedrskih konic]], te so bile sposobne doseganja ciljev v Združenih državah. To je pomenilo pričetek vzajemnega zastraševanja z orožjem, s katerim sta obe strani preprečevali napad nase (strategija, v angleškem jeziku znana kot ''[[mutually assured destruction]]'' oziroma ''MAD''). Ko se je predsednik ZDA [[Ronald Reagan]] v [[1980.|80. letih]] [[20. stoletje|20. stoletja]] domislil razvoja sistema za visoko tehnološko vojskovanje, javno poznanega kot [[vojna zvezd]], so se letni stroški za oborožene sile naposled povzpeli na 28 odstotkov letnega državnega proračuna. Po hladni vojni se je za primernega sovražnika izkazal slabo utelešen [[mednarodni terorizem]], ki naj bi 11. septembra [[2001]] povzročil napad na civilne cilje po državi; to je sprožilo sprejetje zloglasnega zakona [[USA PATRIOT]], zraven njega pa znatno agresivnejše [[zunanja politika|zunanjepolitično]] vedenje države: strategija preventivnega napada za zatiranje sovražnika je oborožene sile ZDA v zadnjih letih vodila v več oboroženih spopadov oziroma vojn, ki naj bi Združenim državam zagotovile stabilnost vpliva v svetovnih regijah.

Z vojaškim proračunom upravlja [[ministrstvo za obrambo ZDA|ministrstvo za obrambo]], ki zaposluje več kot 3 milijone ljudi v civilu in uniformah, od tega se 1,4 milijona teh šteje za aktivno vojaško osebje. Oborožene sile so razdeljene na [[kopenska vojska Združenih držav Amerike|kopensko vojsko]], [[korpus mornariške pehote Združenih držav Amerike|mornariško pehoto]], [[vojna mornarica Združenih držav Amerike|vojno mornarico]], [[vojno letalstvo Združenih držav Amerike|vojno letalstvo]] in [[obalna straža ZDA|obalno stražo]]. Leta [[2005]] so se državne oborožene sile nahajale v več kot 700 [[vojaška baza|vojaških bazah]] v vsaj 36 državah sveta.<ref>{{navedi splet | url=http://www.defenselink.mil/news/Jun2003/basestructure2003.pdf | title=Base Structure Report | accessdate=5.12.2007 | last= | first= | publisher=Department of Defense | format=PDF }}</ref>

== Viri ==
{{refsez|2}}
{{zvezdica}}

[[Kategorija:Združene države Amerike]]
[[Kategorija:Politika Združenih držav Amerike|*]]
[[Kategorija:Politika po državah|Združene države Amerike]]



[[fi:Yhdysvallat#Hallinto]]
{{normativna kontrola}}