Pogovorni izraz

Iz Wikipedije, proste enciklopedije
Jump to navigation Jump to search

Pogôvorni izràz je prvina pogovornega jezika, ki se govori in manj piše. Uporabimo ga takrat, ko govorimo brez vnaprej pripravljenega besedila.

Značilnosti[uredi | uredi kodo]

Nekatere značilnosti pogovornih izrazov[1]:

  • spremembe v glasovju, zlasti izpad samoglasnikov, npr.:
    • uporaba kratkega nedoločnika (delat = delati, peč = peči, igrat = igrati ...)
    • množinska oblika deležnika na -l (smo delal = smo delali ...)
    • izgovor l namesto lj (kluč = klj, zaljublen = zaljubljen, Lublana = Ljubljana, živlenje = življenje ...)
  • spremembe v naglasu
  • uporaba pogovornih oblik določenih besed, npr. jejo namesto jedo, vejo namesto vedo
  • uporaba določenih besed, ki niso zborne, npr.:
    • ja namesto da
    • brigati se namesto skrbeti za kaj
    • štekati namesto razumeti
    • folk namesto ljudje
    • faks namesto fakulteta
    • lajf namesto življenje

Viri[uredi | uredi kodo]

  1. Slovenski pravopis, Ljubljana 2007, str. 126–127.