Pogovor:Trigonometrična funkcija

Nikoli nisem razumel zakaj ločimo obrazec od enačbe. Ali ni obrazec v bistvu enačba (formula)? Je možno, da Eulerjev obrazec preimenujemo v Eulerjevo enačbo (npr. kompleksnega argumenta (funkcije) - ali kaj podobnega, ker je Eulerjevih enačb prav gotovo malo morje). Res je, da je kar precej izrazov, ki smo jim vedno rekli obrazci (Heronov obrazec, ...). Ali so obrazci v bistvu samo 'lažje' oblike enačb? Zame osebno obstajajo samo enačbe... Angleško pravi moj slovar obrazcu "formula", enačbi "equation", kar je eno in isto. Res pa je, da obrazcev ne uporabljamo na primer v navezi s parcialnim diferencialnim obrazcem, Maxwellovimi obrazci, Einsteinovimi obrazci gravitacijskega polja in temu podobno. --XJam 12:25, 23 Sep 2003 (UTC)

Zgornji "bla, bla" je sicer precej nepomemben. Da pa ne pozabim. Lepi sliki, ki odlično dopolnjujeta članek. Meni izdelovati 'navadne' bitne slike nekako ne uspeva - no, saj bom tudi to rešil. Zadovoljen sem z Descartesovim listom, nikoli pa ne vem kako naj uredim koordinatne osi, katere črke naj uporabim, kakšne puščice in takšne reči. --XJam 12:43, 23 Sep 2003 (UTC)

Siva sovica (Herderjev leksikon, prevedel Alojzij Vadnal, CZ 1985) pravi, da je obrazec »formula, matematični zakon ali predpis za računanje«. Torej verjetno ni vedno enačba (čeprav v zgornjem primeru je). Slikice vedno rišem v vektorski obliki (s programom Xfig), potem pa jih pretvorim v PNG in pomanjšam. Graf pa sem pravzaprav narisal v Gnuplotu, od tam izvozil v Xfig in nekatere črte odebelil in pobarval, potem pa izvozil v PNG. Drugače pa sta obe slikici v Bronštejnovem priročniku. :) --Peterlin 12:59, 23 Sep 2003 (UTC)

Siva obravnava računalništvo, ne!?. Programa Xfig absolutno ne poznam (tudi Gnuplota ne) - rezultat je pa odličen. Tudi sam bom moral slike risati vektorsko (tudi izven službe). 2R in 3R grafe izdelam najrajši v Mapleu, videl pa sem tudi druge dobre rezultate. Risanje preko TeXa mi pa ni nikoli dišalo, čeprav lahko dobiš prav tako lepe stvari. Portrete naravoslovcev pa izdelam z barvnim svinčnikom - zgleda sta portert Kopernika v slovenski inačici in portret Hiparha v angleški -- prvega so na 3delavnici@com sicer raztrgali - pa kaj bi to -- drugega pa je raztrgal angleško-nizozemski wikipedist-uporabnik TP. Primer 'predobrih' ilustracij najdemo na primer v zadnji Hawkingovi knjigi Vesolje v orehovi lupini, kjer so že res pretiravali z upodobitvami supermembran in kar je še takšnega. Tako fizika postane še težja. Študentje fizike rečejo, da valovanje v struni potuje v eni smeri v 10 razsežnostih, v obratni smeri pa v 26-tih. In priznajo, da tega ne razumejo. Umetniki pa s krogom (ali z drugim upodobitvenim objektom) pojasnijo ali hočejo pojasniti vse. Me zanima kakšne ilustracije so v znamenitih Laundau-Lifšicovih učbenikih. Za ~123 kopejk verjetno 'gate trgajoče'... Gremo dalje... ♫:♫*()4§§↨↑↓→←∟↔▼ "#♂♀♪♫☼► Hvala za informacije. --XJam 13:22, 23 Sep 2003 (UTC)

Ojej, pa sta res dve sivi. Mislil sem temno sivo sovico (matematika). U hudirja, a to sta izvirni risbi? Mislil sem, da si jih od kod vzel. Sam se omejujem na znanstevno-tehnično ilustriranje, umetniško pa raje prepuščam drugim. Hawkingovo knjigo sem takoj, ko sem jo dobil, nekomu (pa ne vem več, komu) posodil, tako da si je nisem niti dobro ogledal. Ilustracije v Landau-Lifšicovih knjigah so mizerne. Slabša je samo še ena stvar - svarno kazalo (avtorja sta zastopala stališče, da pojmov, ki so navedeni že v kazalu na začetku, ni treba ponavljati v stvarnem kazalu - nobena od knjig nima več kot dveh strani stvarnega kazala). --Peterlin 13:57, 23 Sep 2003 (UTC)

Že omenjeni TP za primer Hiparha stoji za stališčem, da ni možna nobena njegova upodobitev, ker preprosto nimamo takšnih podatkov iz njegove sodobnosti. Ja, risbi sta izvirni - s tem, da je Hiparhova ('šele') delovna skica, ki jo bom nekako TP-ju 'potural' ker je tako 'siten', verjetno zaradi tega, ker ima nek doktorat iz kemije ali nekaj podobnega, ha, ha. Preko el. pošte sem ga poskušal poprositi za kakšen nasvet pri izdelavi portreta Hiparha, mi je pa na koncu skoraj pobral volje. Ker pa me to veseli, ne smem odnehati. Omejuje me le čas, kajti tudi vaja (v času) dela mojstra. Res pa je, da mi je TP veliko pomagal pri razumevanju Hiparhovega dela - čeprav skoraj nič noče prepustiti domišljiji, oziroma neki približni aproksimaciji/rekonstrukciji njegovega življenja in dela. Medtem ko on konča članek v angl. inačici, bom jaz pripravljal slovensko inačico, angleško pa pustil do tedaj pri miru in počel kakšne koristnejše stvari. Preprosto nimam argumentov proti takšnim ljudem. Po mojem je tvojih let, torej malo mlajši od mene. Naslovnice L-L učbenika so mi všeč. Verjetno pa niso fiziki le v Princetonu ali Austinu sedeli v 'black-box-ih' brez oken, ampak tudi v Harkovu in kasneje v Moskvi. Ja, Rusi so posebna sorta. Vendar imajo na primer prevedene znane Feynmanove knjige - mi pa še ene ne. Zato pa se sam tako 'trudim' pri izdelavi seznamov x-vsebin. Bo že kdaj prav prišlo... Ja, le nadaljujmo Vadnalovo delo tukaj v wikipediji. Sem zelo vesel, da so vsaj komu všeč moje risbe... Kmalu pridejo še Huygens, Ulug-beg, Hajam, Newton, Bessel (as this takes a lot of time...) LP. -XJam 14:38, 23 Sep 2003 (UTC)