Pogovor:Totemska imena

Burnik, ko je ta priimek nastal, afriške in južnoameriške ptice burnice verjetno sploh še niso poznali. Burnik je nastal iz drugačnega ozadja. lp Peter Podgoršek

KJV (AFAIK) niso totemska imena omejena le na Slovence, ampak na velik del plemensko-rodovnih skupnosti po celem svetu (najbolj znani so seveda Severnoameriški domorodci). Poleg tega v tem času ni bilo Slovencev. LP, --Klemen Kocjančič (Pogovor - Talk) 21:21, 5 januar 2006 (CET)

Kolikor vem jaz vsi ne poznajo kratice KJV, da o AFAIK sploh ne govorim. --AndrejJ (pog., prisp.) 22:16, 5 januar 2006 (CET)

Kolikor vem jaz, AFAIK pomeni v angleščini kolikor vem (As far as I know). Ta članek se lahko prestavi na »slovenska totemska imena«, čeprav mi totem v slovenščini malo čudno zveni. Verjetno je orel univerzalno ime/poimenovanje tudi pri ameriških staroselcih - le da mu verjetno rečejo drugače - wikipedija pa (načeloma) ni slovar. MFG --xJaM 22:25, 5 januar 2006 (CET)

In kaj je MFG? --AndrejJ (pog., prisp.) 22:47, 5 januar 2006 (CET)

Sicer nimam pojma o nemščini in/ali njeni slovnici, sem pa to večkrat videl v e-poštah Nemcev, da na koncu pišejo MFG. To je menda kao naš »LP«, pomeni pa, KJV, Mit freundlichen Grüße (Grussen --? - s prijateljskimi pozdravi, če razumem), ali nekaj takega. Hočem pa povedati le to, da kratice kot je AFAIK pač ni dobro uporabljati, ker eni znajo dobro angleščino, drugi nemščino in tretji nimajo pojma o kakšni japonščini ali amharščini. MFG IRIE --xJaM 22:53, 5 januar 2006 (CET)

Vir

Kakšen vir za članek? --AndrejJ (pog., prisp.) 22:47, 5 januar 2006 (CET)

Sem šele danes naletel na to stran. Nisem lingvist ne etimolog, pa sem šel preverit pojem "totem" (SSKJ in pri ZRC SAZU). Mislim, da večina opredelitev v članku ne sledi definiciji, kaj totem je (živalski sorodnik plemena). Vendar je tema zanimiva, in mogoče je problem samo v poimenovanju. Tudi mene zanimajo viri in literatura na to temo (mogoče bi potem predlagal kako novo poimenovanje, zdaj mi na misel pride samo "nastanek priimkov"). LP Navportus 21:27, 5 marec 2007 (CET)

Slovnični spol

Hm, zanimivo. Članek in z njim njegov dosedanji večinski avtor Struc pri ptičih loči spol; za ptiče 'ženskega spola' (cipa, čaplja, ...) uporablja ptica, za ptiče 'moškega spola' (brglez, čižek, ...) pa ptič. Zadnje publikacije slovenskih ornitologov večinoma uporabljajo 'moško različico' pojma, čeprav bodo pojmi kot so »ptice selivke« vedno ostajale v ženskem spolu. --xJaM 23:47, 5 januar 2006 (CET)

Burnik

Priimek Burnik naj bi bil poimenovan po ptici burnici. Pa to je totalni nesmisel, saj je burnica ptica iz Južne afrike in Južne amerike. Zagotovo Burnik izhaja iz drugega pomena, če ne drugega je burnik lesen zapah, ki se za vrati skrije v zidno režo. Prosim, če avtor preveri izvor imena Burnik, saj nočemo, da ljudje na wikipediji berejo nesmisle

lp Peter Podgoršek

Odgovor na Burnik

Priznam da se na ptice ne spoznam kaj dosti, vendar vem da se veliko selijo in 1000 km razdalje preletijo brez težav. Lahko da so ob kakšnih drugačnih podnebnih in prehranskih razmerah celo bile pri nas. Zakaj jih danes ni, ne vem, potrebno bo še raziskati. Tudi Paliske ni več na Krasu pa je po 2.sv. vojni še bila, zakaj jo danes več ni? Priimek Paliska pa še vedno obstaja. Stvari je treba gledati bolj široko in če danes neke stvari ni, še ne pomeni da je nikoli ni bilo. Kar se tiče pa zapaha "burnik", osebno sodim da se je pojavil le na Krasu, kjer je bil potreben zaradi burje, kar bi se lahko raziskalo iz načina njegove konstrukcije, pa lep pozdrav vsem sodelavcem Wikipedije.--struc 22:33, 18 november 2006 (CET)

Kam je izginil ptič krivokljun

V članku Ptiči ne najdem ptiča, kateri je pogost v naših krajih in ga poznajo ptičarji po imenu in obliki kljuna krivokljun- lat. '''''Loxia curvirostra L.''''', menda je selec, prihaja pa s severa. Pred drugo svetovno vojno je redno prihajal v naše smrekove in jelkine gozdove. Priimek se je med Slovenci ohranil, kje pa je zdaj ptič?--struc 22:38, 31. julij 2007 (CEST)

Imena poklicev niso totemska imena

Priimek Žličar ni totemsko ime, saj ne izhaja iz poimenovanja živali. Beseda je izpeljanka iz žlice in označuje poklic, tj. izdelovalca lesenih žlic in podobnih lesenih izdelkov (po SSKJ). --Jalen 22:34, 27. december 2007 (CET)

Slovenska imena in okorelost akademske srenje pri njih razlagi

Slovenska imena so se razvijala daljši čas kot si domišlja sodobni človek. V članku-nedokončanem- Totemska imena sem zapisal delček prvotnih poimenovanj, nadaljeval sem z člankom Ledinska imena, kjer sem poiskusil navezati dialektiko poimenovanj v skladu z razvojem takratne družbe, čeprav gre tudi pri tem poimenovanju za podoben vzorec, ljudje se poimenujejo po kraju, kjer živijo. Človek prihaja "Od" ali "Iz", kasneje se je to ime prijelo posameznika, kot osebno ime- Završnik, Zakotnik, Visočnik, Potočnik itd. Plemenitaši so kasneje pod vplivom nemščine dodajali "Von", kasneje spakedranko "Fon". Poimenovanja po specializaciji dela, ki so ga opravljali so prevzemali relativno pozno, verjetno je bil prvi tak "poklic"- kožar in lovec, oboje poznamo še danes. Razvoj Krščanstva, je prinesel nove priimke po krščanskih prerokih in svetnikih, Peter, Pavel, Janez, kasneje pa celo Peter Pavel, Franc Jožef itd. Duhovščina je zaradi napak pri zapisovanju novorojencev v knjige umetno ustvarjala celo serijo spakedranih imen, ki so kvarila prvotna poimenovanja, brez ozira ali so to delali namenoma-(pogrdena imena) ali nenamenoma, pojavljajo se spakedranke, ki jih ljudje sprejmejo ali pa ne, zato takrat sebi trmasto ohranijo svoje hišno ime ali ime prednika. Še večjo zmedo so ustvarila imena pokristjanjenih Judov, saj so dobivali v katoliških cerkvah imena kar po dnevih v tednu ko so jih krstili, Ponedeljek, Torek, Sreda itd. Nekateri pa kar po barvi kože ali las, Beli, Črni, Rdeči, Sivi itd. Malo vemo o zgodovini osebnega poimenovanja, zato bi že končno tudi v slovenščini morali dobiti dostojno monografijo o osebnem poimenovanju. Lep pozdrav Štefan!struc 00:12, 28. december 2007 (CET)