Pogovor:Starost Zemlje

Ta članek je priredba mojega seminarja o tej temi, ki sem ga imel novembra 2004. Utegne biti objavljen na internetu skupaj z ostalimi seminarji iz sklopa.

Tone, ali lahko malo izpiliš uvod, tako da je v uvodu razložiš naslov članka in nato nadaljuješ. MMG Ali ne bi članku bolj pristajala kategorija Geografija kot Fizika, saj se članek nanaša splošno na Zemljo in ne izključno z fiziko. LP, --Klemen Kocjančič 19:43, 19 mar. 2005 (CET)

Ali se lahko članek postavi pod dve področji? Vsebina je namreč v glavnem fizikalna, razen prvega odstavka. Uvod lahko še malo dodelam. LP --Tone 19:49, 19 mar. 2005 (CET)

Članku lahko dodaš neskončno veliko kategorij (zaželjeno je 1-2). Oglej si tudi Wikipedija:Kategorizacija. LP, --Klemen Kocjančič 19:57, 19 mar. 2005 (CET)

Plimovanje kot eden virov toplote poleg sončnega sevanja in radioaktivnosti - kar bi vplivalo na oceno starosti planeta

Tole ni ravno izpiljeno - ampak...

V prispevku je bil omenjen nekoč uporabljen način računanja starosti planeta iz tega, koliko časa je bilo potrebno, da se nebesno telo ohladi na sedanjo temperaturo.

Na toplotno stanje planetov - in s tem oceno starosti planeta iz toplotnega stanja - utegne vplivati še kaj, česar v prispevku nisem opazil omenjenega.

Razmeroma pomemben vir toplote bi lahko bil tudi gibanje in s tem plimni učinki (plimovanje). Učinek tople grede (in še nekaj podobnih pojavov) najbrž tudi lahko zaznavno vpliva na izsevanje toploto in s tem na toplotno bilanco. Podobno je tudi sposobnost odbiti ali sprejeti toploto sonca verjetno povezana z albedom (in kup dejavnikv vplva na to - reciom poraslo področje ima najbrž drugačen albedo kot puščavsko, oziroma z ledeniki pokrito drugačnega kot tudnra - in tudi to bi bilo najbrž dobro upoštevati.

Možno je sicer tudi, da o tem (koliko to vpliva itn.) med znanstveniki še ni soglasja, ali pa modeli, ki to zajemajo, še niso dozoreli. Mogoče je tudi, da so vsi zadovoljni z datiranjem na osnovi izotopskih modelov in torej zato toplotnega ni šel nihče 'posodobiti'.

Na to sem sicer naletel pri predogledu knjige o možnostih in nemožnostih teramorfiranja raznih teles v našem sončnem sistemu v neki knjigi založbe Baen (avtorja in imena dela se ne uspem spomniti in je tudi (po nekaj dneh iskanja) še ne uspem najti.

Založba Baen je sicer najbolj znana po znanstveni fantastiki. Velik del tiste, ki je izdana pri njih, je razmeroma dobro znanstveno utemeljen (o tem, kaj je to 'dobro znanstveno utemeljeno' sicer najbrž tudi ni soglasja). Izdala je tudi nekaj del poljubne znanosti, ki so jih večinoma napisali pisci, ki so znanstveniki, imajo pa pri tej založbi objavljene znanstveno fantastične knjige. Cilj teh je med drugim najbrž bil, da ostali pisci tega področja posodobijo svojo predstavo o tem, kaj o okolju, v katerega postavljajo svoje zgodbe, ve in razume sedanja znanost. Avtor te, kjer sem to o učinkih plimovanja najbrž prebral, bi utegnil biti Paul Hogan ali morda Travis Taylor (ampak takih je še nekaj, in trenutno se ne morem spomniti, kdo je bil).

Knjige te založbe imajo na internetu možnost predogleda - od ene desetine do ene tretjine knjige je mogoče prebrati brezplačno, tako da razmeroma dobro veš, kaj kupuješ - in v enem od teh predogledov sem našel sem našel zgodbo o možnostih in nemožnostih (kot imajo doslej znanstveniki predstavo) teramorfiranja v našem sončnem sistemu, in v tem tudi razdelek o modeliranju toplotnih (in drugih) učinkih plimnih pojavov, kar bi lahko pojasnilo razmeroma visoko temperaturo nekaterih satelitov Jupitra.

Marjan T 13:05, 5. oktober 2010 (CEST)

Zelo zanimivo, ampak glede na to, da se za oceno starosti danes uporabljajo v glavnem radiometrične metode, je podatek precej marginalen. Če pa najdeš zanesljive informacije glede kakšnega novejšega razvoja na tem področju, pa vsekakor dodaj. — Yerpo ^Ha? 13:33, 5. oktober 2010 (CEST)