Pogovor:Pafnuti Lvovič Čebišov

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Njegovi polinomi[uredi kodo]

"Čebiševa polinomi" se mi zdi rusizem - kolikor se spomnim iz šole, smo jim rekli "polinomi Čebiševa", bom pa še preveril. -pp

Ja, kakor gledamo na stvar. Priimka v takih primerih menda ne moremo 'več' sklanjati (kar pač to že pomeni - nisem 'hardcore' slavist) in ostane 'čudna' oblika **karkoli** Čebiševa (**karkoli**), Ljapunova *, Minkovskega *. Po mojem ni trdovratni rusizem /ali kakorkoli to že imenujemo/. Res je, da se zdi mogoče neobičajno. Zveni mogoče kot 'rusizem', v bistvu je pa eno in isto..., če nismo prezahtevni. Če ugotoviš, da je to 'eksplicitni' rusizem, bo potrebno pač na to paziti - in to tudi pri drugih pojmih - npr. Ljapunova fraktal, Minkovskega četverni prostor - ali nekaj takega, Germainove praštevilo (? praštevilo Sophie Germain --), ... Ni še rečeno, če smo nekaj jemali v šoli, da se reče tako in tako, da bo to tudi najprimerneje. Večinoma pa je seveda tako. Mene na primer begajo tudi imena izrekov. Zakaj pravimo na primer "kitajski izrek o ostankih", če je pa lepše (in predvsem) krajše (za wikipedijo) "kitajski izrek ostankov". Kdo bo rekel, ja tako je, in tega se moramo držati. Lahko poenotimo poimenovanje izrekov, kakolikor se da - ali pa vztrajamo pri že privzetih in velikokrat uporabljenih pojmih... Na drugi strani pa rečemo "izrek štirih barv" in tudi "izrek o štirih barvah". Zelo lepo pa zveni praštevilski izrek, seveda pa tudi "izrek praštevil" ali pa "izrek o praštevilih"... Ali pa še bolj 'učeno' teorem ta in ta... Dokler se bo dalo, bom uporabljal tudi poenoteno ime enačb, ne glede na to, če rečemo na primer Moivrev obrazec, Heronov obrazec. Mislim, da tudi poenoteno lepo zveni Moivreova enačba, Heronova enačba, (tukaj pa sedaj ne vem zagotovo) Bragmaguptina enačba ali "enačba Bragmagupte" oziroma "Bragmagupte enačba". Ali je pravilno tudi, da dolga in podvojena imena enačb sklanjamo samo v zadnjem imenu - na primer: "Einstein-Semendjajev-Šukebačukatavabata-Kučnijskega tenzor" -- po tvojem mora seveda, dokler ne ugotoviš prav tega, biti "tenzor Einstein-Semendjajev-Šukebačukatavabata-Kučnijskega", he, he. Sicer pa je to že pretiravanje, ker bodo Einsteinovemu tenzorju zmeraj rekli "Einsteinov tenzor", neglede na to, če ga bosta v 22. stoletju neodvisno drug od drugega v pod-prostor-času σ deritrinizacije (deritrinizacije sigma) odkrila in predoločila /predefinirala v pojmih abstraktne turbo-algebre/ neka Matari Šukebačukatavabata z univerze v Severnem tokijskem rezervatu in Aleksej Vladimirovič Kučnijski z Inštituta za uporabno matematiko Svjatoslava Rogerja Budipeštanskega politehniškega koledža v Olomoucu... (Glej še primer (ne)pravilnega poimenovanja Darcy-Weisbachove enačbe | CWDPHRFPBKNCWRM enačbe v sklopu Poiseuilleovega izreka v izvirni angl. wikipediji) /Hare Krišna, Hare Rama..., Budina že bedi glava.../ LP --XJaM 09:56, 20 Aug 2003 (UTC)