Pojdi na vsebino

Pogovor:Okupacija

Vsebina strani ni podprta v drugih jezikih.
Iz Wikipedije, proste enciklopedije

Poenotenje

[uredi kodo]

Predlagam, da se poenoti uporaba terminologije glede zasedenih ozemelj. Do nedavnega smo precej enotno uporabljali termin zasedba, ki je strokovno povsem ustrezen in res ni potrebe po uporabi tujke.

Tudi SSKJ definira "zasebo" kot "pravno stanje na kakem ozemlju, ki ga je tuja država navadno z bojem spravila pod svojo oblast" in poda primer "zasedba Jugoslavije je trajala štiri leta" (https://fran.si/iskanje?View=1&Query=zasedba).

Nekaj nedavnih povezanih urejanj:

Lp, M. 10:04, 16. julij 2024 (CEST)[odgovori]

Hvala, da si opozoril na to. Pravni slovar daje prednost okupaciji,[1] besedi zasedba pa daje prednost Gledališki slovar.[2] Tudi COBISS za vojaško in upravno zasedbo preferenčno uporablja termin okupacija, besedo zasedba pa na področju umetnosti.[3] Bom ustrezno popravil. -TadejM pogovor 10:58, 16. julij 2024 (CEST)[odgovori]

Glede glagolniške oblike se da strinjati, pri glagolu pa vendarle tudi podatki iz korpusov kažejo na močno prevladujočo rabo zasesti ozemlje v primerjavi z okupirati ozemlje:

--M. 11:55, 16. julij 2024 (CEST)[odgovori]

Razumljivo, zveza zasesti ozemlje se v Gigafidi pojavlja v različnih kontekstih in v različnih tipih (poljudnih) besedil. Z zasesti ni v publicističnih besedilih nič narobe, vendar je tehnični termin okupacija, iz česar konsistentno sledi tudi zveza okupirati ozemlje.[4] Wikipedijo naj bi pisali objektivno in strokovno, kar pomeni, da upoštevamo strokovni jezik posameznih področij. Glej Funkcijska zvrst jezika. --TadejM pogovor 13:14, 16. julij 2024 (CEST)[odgovori]

Strinjam se, da bi morali uporabljati strokovno terminologijo, dvomim pa da je tu merodajen zgolj pravni terminološki slovar, saj temo obravnava vsaj še obramboslovje. Tudi korpusni podatki kažejo nasprotno. Besedna zveza "okupirati ozemlje" se v Gigafidi pojavlja izključno v publicističnih besedilih, medtem ko se zveza "zasesti ozemlje" pojavlja tudi v stvarnih besedilih. V Gigafidi je dnevno časopisje resda bolj zastopano od ostalih besedil, zato so podatki morda nekoliko popačeni, vendar tudi podatki iz korpusa KAS (Korpus akademske slovenščine), ki je zgrajen na podlagi zaključnih del, kjer naj bi se uporabljal strokovni jezik, kaže na prevladujočo rabo zveze "zasesti ozemlje":

Pri okupacija/zasedba, pa se res nagiba bolj k okupaciji:

--M. 13:32, 17. julij 2024 (CEST)[odgovori]

Normirani izraz je po navedenih virih sodeč okupacija in okupirati, lahko pa ugovarjaš, da se norma ne ujema z dejansko strokovno rabo, kar je popolnoma legitimno stališče. Sicer ugotavljam, da se izraza okupirati in zlasti zasesti uporabljata v zelo različnih pomenih in kontekstih, tako da ni mogoče podajati trdnih sklepov zgolj na podlagi preštevanja števila zadetkov. V konkretnem primeru podpiram prednost norme pri naslovih člankov, v tekočem besedilu pa se mi zdi primerno dopustno uporabljati oba izraza. Preveril sem še Termanio, kjer sta v vojaških slovarjih navedena oba izraza (s prednostjo okupacije, ki vsebuje samostojno geslo,[5] vendar geslom ponovno zasesti; okupirati ali zasesti ni navedeno) in Slovenski diplomatski pojmovnik,[6] ki govori o okupiranih ozemljih v Palestini.[7] V Četrti ženevski konvenciji sta za zasedbo ozemlja uporabljena izraza okupiran in okupirati, glagol zasedati pa je uporabljen v pomenu imeti zasedanje.[8]. Dopuščam variacijo v pisanju, vendar je terminološko priporočljivo, da se držimo samo enega, normiranega izraza (oz. besedne družine) z enoznačnim pomenom. Če želiš, lahko sicer na podlagi zgornjega argumenta o pogostosti v skladu z WP:PZP predlagaš prestavitev člankov.--TadejM pogovor 15:52, 17. julij 2024 (CEST)[odgovori]
Glede na razjasnitev, da je okupacija normiran izraz (čeprav je v vojaškem slovarju prvi prevod occupation zasedba, šele potem okupacija) PZP ni potreben (poenoti se le strukturo naslova). Debata o uporabi terminologije v tekočem besedilu pa se lahko nadaljuje tukaj. M. 10:50, 18. julij 2024 (CEST)[odgovori]